Bomo vozila plačevali z bitcoini?

Dandanes nismo smo priča digitalni revoluciji le v avtomobilski industriji, pač pa tudi v finančnem svetu. Kriptovalute so vroča tema leta, zanimanje zanje pa je – vsaj če sodimo po medijski naklonjenosti tej temi – zajelo tudi Slovenijo. S tem pa so se razvneli tudi pogovori, ali bo npr. bitcoin valuta prihodnosti ali pa se bodo kriptovalute končale kot nova Ponzijeva shema. Gre torej za največjo finančno-tehnološko revolucijo ali prvo globalno piramidno shemo?

Čeprav je pionir kriptovalut bitcoin z nami že osmo leto in je v tem času dobil nemalo posnemovalcev, je šele letošnje leto mogoče imenovati za pravo leto kriptovalut. Finančni časopisi njihove tečaje uvrščajo med redne novice, vsakdo pozna kakšnega prijatelja, ki se z njimi ukvarja, o njih se pogovarjamo celo pri frizerju, nakup pa nam ponujajo kar na bencinskih črpalkah. Pojavljajo se vrtoglave številke o rasti, z vrtoglavico pa prihajajo nova vprašanja. A poglejmo najprej korak v preteklost.

Ali Satoshi obstaja?

Programska oprema, ki je zagnala omrežje bitcoina in omogočila začetek pridobivanja te pionirske digitalne valute, se je na spletu prvič pojavila 9. januarja 2009, njen idejni oče pa je Satoshi Nakamoto. Ali gre za enega samega človeka ali za skupino ljudi, ne ve nihče, saj je identiteta Nakamota skrivnost, ki buri duhove kriptosveta. Kdorkoli se za imenom že skriva, je vsaj v tem trenutku zelo bogat, saj je lastnik okrog milijona bitcoinov, ti pa so vredni več milijard evrov.

Verige blokov

A Satoši Nakamoto ni tisti, ki izdaja bitcoine; sistem je zasnovan tako, da nove bitcoine ustvarjajo uporabniki, katerih računalniki rešujejo zamudne računske operacije. Ta postopek, podoben pri vseh kriptovalutah, imenujemo rudarjenje. Postopek je neločljivo povezan s potrjevanjem novih blokov v verigi, saj rudarji te računske operacije izvajajo na vseh novih transakcijah, ki prek omrežja pridejo do njih. Ko nalogo rešijo, vsi drugi udeleženci v omrežju rešitev potrdijo in s tem nastane nov blok. Vse transakcije v njem pa so potrjene in trajno zapisane v verigo blokov.

Nove valute

Na digitalnih trgovalnih platformah je kriptovalut iz dneva v dan več, nastajajo nove, pa tudi pri obstoječih smo priča spremembam. Tudi bitcoin tako ni več »enoten«, saj se je s cepitvijo letos poleti  ob njem oblikovala tudi samostojna digitalna valuta z imenom bitcoin cash, podobne spremembe (npr. bitcoin gold) pa se še dogajajo in se bodo dogajale tudi v prihodnje.

Iskanje prave kriptovalute

V času pisanja tega članka je bil 1 bitcoin vreden okoli 6.600 evrov, kar je skoraj natanko 10-krat več kot pred enim letom. A cena močno niha, kar  je – ob rasti, ki neprimerljivo presega vse klasične donose npr. v bankah ali delniških naložbah – zelo jasen signal, da ni vse zlato, kar se sveti. Finančniki iz obstoječih industrij in tudi institucije opozarjajo, da gre pri naložbah za špekulativno področje, na katerem se lahko ljudje boleče opečejo, a tistih, ki so prepričani, da bodo kriptovalute še naprej rasle, »povozile« stare sisteme in se obdržale, na drugi strani za zdaj ne manjka.

Ali niso valute namenjene plačevanju?

V »letu kriptovalut« se veliko govori o naložbah vanje ter o investicijah v podjetja, ki jih razvijajo. Kaj pa plačevanje s kriptovalutami? O tem je za zdaj informacij zelo malo. Sem ter tja se sicer po svetu pojavi kak trgovec, ki objavi, da sprejema tudi plačila v novih valutah, a pri tem praviloma le poskuša jezditi na na medijskem valu in (še?) ne računa na resnejšo rast posla. Dejanskih plačil s kriptovalutami je za zdaj zelo malo. Ali jih bo v prihodnje več, je za zdaj še uganka. Če se vrnemo k vprašanju z začetka, je odgovor, da bomo avtomobile – vsaj v bližnji prihodnosti – kupovali z evri in ne z bitcoini.
A kdo ve ... Svet se spreminja in tehnologije so vse bolj napredne. Morda pride tudi čas, ko kriptovalute ne bodo več le vroča beseda in špekulacija, ampak del vsakdanjega življenja ...