tehnologija /
Ctrl+Alt+Learn
Veste, kaj je ključ do preživetja podjetij v dobi umetne inteligence?
Umetna inteligenca (UI) je sposobna učinkovito avtomatizirati številne rutinske procese, na primer obdelavo podatkov, osnovno podporo strankam ali upravljanje zalog. Prav tako lahko hitreje kot človek opravi vse več kognitivnih nalog, kot so interpretacija podatkov, prevajanje ali ustvarjanje kreativnih vsebin. S tem se spreminjajo tudi vloge in naloge zaposlenih, ki pa ravnanja z umetno inteligenco praviloma še niso dovolj vešči.
Kaj storiti?
Po nekaterih ocenah je delež zaposlenih, ki so dovolj kompetentni za delo z umetno inteligenco, trenutno manj kot 0,5 odstotka . Po poročilu Evropske komisije iz leta 2021 pa kar okoli 40 odstotkov delodajalcev ne najde ustrezno usposobljenih delavcev. Iz tega sledi logičen sklep, da morajo podjetja sama prekvalificirati zaposlene. Povedano drugače, izvesti morajo tako imenovani reskilling. S tem podjetja usposobijo zaposlene, da pridobijo nove veščine in znanja, ki jih potrebujejo za opravljanje drugačnih delovnih nalog, predvsem tistih, povezanih z novimi tehnologijami ali spremembami v poslovnih procesih.
Poglejmo primer iz bančne prakse: digitalizacija poslovanja zmanjšuje potrebo po klasičnih bančnih uslužbencih pri okencih, zato banke svoje zaposlene prekvalificirajo v svetovalce za digitalne storitve ali v analitike podatkov. Ti pomagajo strankam pri uporabi mobilnih aplikacij, spremljajo transakcije in zaznavajo goljufije. Banka tako obdrži ljudi, ki poznajo bančne procese in stranke, hkrati pa jim dodeli nove (digitalne) naloge.
Reskilling je proces ponovnega usposabljanja zaposlenih, da pridobijo nove veščine ali znanja, potrebna za opravljanje drugačnih ali razvijajočih se delovnih nalog, ki so pogosto povezane z novimi tehnologijami ali spremembami v poslovnih procesih. V nasprotju s tako imenovanim upskillingom, ki se osredotoča na izboljšanje obstoječih veščin za trenutno vlogo, reskilling pripravlja zaposlene za povsem nove vloge ali naloge, ki jih prinašajo tehnološke spremembe, kot je umetna inteligenca.
Reskilling zahteva kontinuiteto
Dejstvo je, da se je skorajda vseh delovnih mest umetna inteligenca vsaj nekoliko dotaknila. Nekatera se bodo zaradi tega zelo spremenila, druga bodo izginila, spet tretja pa se bodo pojavila na novo. »Čaka nas transformacija vseh delovnih procesov in delovnih mest,« pravi izr. prof. dr. Valentina Franca s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani in dodaja: »Reskilling je nujen, če hoče podjetje obstati na trgu.« Pri tem opozarja, da reskilling ne pomeni, da podjetje pošlje zaposlenega na eno ali dve izobraževanji, nato pa nanj pozabi. »Reskilling zahteva kontinuiteto. Podjetja morajo vedeti, kaj želijo z njim doseči, temu primerno izdelati strateški načrt usposabljanj, ovrednotiti njihov vpliv in jih sproti prilagajati razmeram. Pri morajo biti fleksibilni vsi – podjetja in zaposleni. Umetna inteligenca temeljno ruši naše dosedanje razumevanje dela. Če malo potenciram, lahko rečem, da naša znanja dnevno zastarajo in da se bo neprestano spreminjalo, kaj in kako bomo delali, zato mora reskilling postati del našega vsakdanjika.«
Kot piše Forbes, kar 46 odstotkov podjetij že začenja izvajati programe reskillinga, da bi se tako prilagodila vplivu umetne inteligence. Velika globalna podjetja, kot sta na primer Amazon in Microsoft, vzpostavljajo lastne akademije, Amazon pa napoveduje, da bo letos za delo z umetno inteligenco in drugimi tehnologijami usposobljenih okoli sto tisoč njegovih uslužbencev. Druga podjetja pri usposabljanju zaposlenih sodelujejo z izobraževalnimi institucijami, univerzami ali platformami, kot sta Coursera in Udemy. A pomemben del prekvalifikacije je tudi učenje pri konkretnih projektih, ko zaposleni orodja umetne inteligence uporabljajo neposredno pri delu. Tako pridobivajo praktično znanje, pa tudi samozavest.
46 % podjetij že začenja izvajati programe reskillinga, da bi se tako prilagodila vplivu umetne inteligence.
Izzivi v domačih podjetjih
»V Sloveniji imajo programe neprestanega izobraževanja predvsem velika podjetja, zlasti tista, ki so del multinacionalk. Veliko znanja in dobrih praks namreč dobijo z glavnega sedeža, hkrati pa imajo za njihovo vpeljavo dovolj kadra in finančnih sredstev. Večji problem predstavljajo manjša in srednje velika podjetja, ki te podpore nimajo,« pravi izr. prof. dr. Valentina Franca. Pri uvajanju reskillinga v slovenska podjetja vidi predvsem dva izziva: »Prvi je, da marsikatero podjetje nanj še vedno gleda zgolj kot na strošek, kar me zelo žalosti. Usposabljanja in izobraževanja seveda so strošek, a če podjetja tega stroška ne bodo razumela kot naložbo, ne bodo preživela. Do zdaj se je to še nekako dalo, sedaj pa bo tega konec. Drugi izziv je, kako pripraviti zaposlene, da bodo odprti za neprestano učenje. Sprejeti morajo namreč dejstvo, da se bo njihovo delo stalno spreminjalo in da se bodo temu morali prilagoditi.«
39 do 59 % zaposlenih bo do leta 2030 potrebovalo znatno prekvalifikacijo ali upskilling.
Glede na hitrost razvoja umetne inteligence se bo potreba po reskillingu v prihodnosti še povečevala. Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma bo do leta 2030 znatno prekvalifikacijo potrebovalo med 39 in 59 odstotkov zaposlenih . Znanje uporabe umetne inteligence namreč postaja nova računalniška pismenost. Tako kot je bilo v devetdesetih letih samoumevno, da zna vsakdo delati z Wordom in Excelom, bo kmalu pričakovano obvladovanje orodij umetne inteligence. Reskilling je torej več kot le odziv na avtomatizacijo – je strateška naložba v prihodnost. Podjetja, ki se bodo reskillinga lotila pravočasno in premišljeno, bodo zagotovo bolje kos prihodnjim izzivom in priložnostim umetne inteligence, privlačnejša za zaposlene in s tem bolj konkurenčna na trgu.
Kako pravilno izvajati reskilling?
- Ocena potreb Podjetje mora redno preverjati, katere kompetence bodo v prihodnje potrebne zaradi tehnoloških ali poslovnih sprememb, ter razmisliti, katere naloge je še mogoče avtomatizirati in kako bo to vplivalo na delo zaposlenih.
- Povezava s strategijo podjetja Načrt prekvalificiranja mora biti del strategije (digitalne preobrazbe) podjetja. Če z njo ni usklajen, ne bo učinkovit.
- Razvijanje programov učenja Za usposabljanja lahko podjetje uporabi različne oblike: spletne tečaje, mentorstva, učenje skozi delo ali partnerstva z izobraževalnimi institucijami. Pomembno je, da je prekvalifikacija prilagojena posameznikom – njihovemu delu, obstoječim kompetencam in zanimanjem.
- Spodbujanje kulture stalnega učenja Podjetja naj spodbujajo radovednost in proaktivnost ter dopuščajo napake pri učenju. Ključno vlogo pri tem imajo neposredni vodje s svojim zgledom.
- Merjenje uspeha in prilagajanje Določiti je treba merila uspešnosti (npr. koliko ljudi se je prekvalificiralo, koliko jih je prevzelo nove vloge, izboljšanje produktivnosti, zmanjšanje stroškov z zunanjimi kadri ipd.), redno preverjati učinkovitost programa ter ga sproti prilagajati tehnološkim in tržnim spremembam.
Vezane vsebine
Vse novice
