trendi /

Je sploh pomembno, kaj točimo?

Časi, ko smo na bencinskih servisih točili le klasični neosvinčeni bencin in dizel, so daleč za nami. V zadnjih dveh desetletjih so naftni trgovci svoje derivate močno nadgradili, jih prilagodili novim generacijam motorjev in posledično razširili ponudbo tudi s tako imenovanimi premium gorivi višje kakovosti. Pa ta goriva dejansko pripomorejo k učinkovitejšemu delovanju motorja?

Je sploh pomembno, kaj točimo?

»Izbira premijskega goriva je zagotovo dobra odločitev, saj s tem brez dvoma podaljšamo življenjsko dobo motorja,« pojasnjuje Boštjan Mikuž, vodja servisne službe v podjetju Porsche Verovškova, kjer imajo, kot pravi, veliko poslovnih partnerjev z večjimi flotami vozil, ki jih pri njih redno servisirajo. Po izkušnjah serviserjev je življenjska doba motorja med 250 in 300 tisoč kilometri, a Mikuž je prepričan, da bi z uporabo izboljšanih goriv tak motor deloval še za okrog sto tisoč dodatnih prevoženih kilometrov. Da koristi premium goriv opažajo tudi vozniki, potrdi s primerom šoferja nekega vladnega vozila, ki že vrsto let uporablja zgolj bencinsko gorivo višje kakovosti, saj tako »avto bolje potegne in deluje tišje kot sicer«.

Vse več voznikov prepoznava koristi

»Delež poslovnih in zasebnih uporabnikov, ki točijo premijska goriva, je vse večji. Ko primerjamo obe skupini, govorimo seveda tudi o povsem drugačnih tipih potrošnje, saj so porabljene količine goriva v prevozni industriji znatno večje in glede na to se sprejemajo tudi nakupne odločitve. Zanimiv je primer dizelskega goriva OMV MaxxMotion Diesel, ki je zelo zaželen v hladnejših mesecih in s katerim se oskrbuje tudi transportna industrija. Njegove lastnosti, kot sta brezhiben vžig motorja pri zelo nizkih temperaturah in skrb za daljšo življenjsko dobo motorja, prinašajo mirnost voznikom tudi v zahtevnih vremenskih razmerah. Prepoznavanje prednosti premium goriv je tako vse večje in v letošnjem letu je že več kot 70 odstotkov imetnikov poslovne kartice OMV Card vsaj enkrat natočilo premijsko gorivo,« pojasnjuje vodja marketinga v OMV Slovenija, Robert Dežman. Pa to gorivo točijo tudi v vozila lastnega voznega parka? »V naša vozila brez izjeme točimo samo visokokakovostni gorivi OMV MaxxMotion Diesel in OMV MaxxMotion 100plus, in to zaradi njunih učinkov na vozilo, voznika in na okolje, pa tudi za zgled.«

Kakšne so sploh vse te koristi?

Katere prednosti naj bi prinašala tovrstna goriva? Čistila naj bi motor in ohranjala njegovo čistočo, tako zagotavljala optimalen proces zgorevanja in s tem zmanjševala porabo in izpuste ter podaljševala življenjsko dobo motorja. »Vsi ti učinki povečujejo zanesljivost delovanja motorja in posledično znižujejo stroške na prevoženi kilometer,« so zapisali pri Petrolu, kjer ponujajo premium gorivi Q Max iQ Diesel in Q Max 100.

V ozadju tako imenovanih premijskih visokooktanskih in visokocetanskih goriv se skrivajo poglobljene analize in dolgotrajen razvoj v tesni povezavi z avtomobilskimi proizvajalci. Nastajanje motorjev, tako dizelskih kot bencinskih, je v zadnjem obdobju postalo izjemno kompleksno, in to predvsem zaradi emisijskih standardov (trenutno je v veljavi Euro 6.2). Gorivo je tako danes precej drugačno, kot je bilo nekoč. Razvoj premijskih goriv pa se še dodatno osredotoča na aditive, ki so ključni za vzdrževanje čistoče in čiščenje motorja med delovanjem. Tega uporabnik med vožnjo sicer ne opazi, a tudi zato se bo podaljševalo brezhibno delovanje motorja, manj bo površinskega trenja in precej mirnejši bo tek motorja pri nižjih vrtljajih.

»Sodobni tako imenovani downsized motorji so močnejši in kompaktnejši, kot so bili prej. Prenesti morajo višje delovne temperature, višji tlak, večje povprečne hitrosti. Bistveno je čiščenje nečistoč, ki zmanjšujejo zmogljivosti. Čiščenje motorja in kakovost procesa zgorevanja pa sta izjemno pomembna tudi zato, da je motor zaščiten in so izpusti na najnižji ravni,« pojasnjuje vodja inovacij in razvoja v OMV, dr. Nikolai Schubert.

Uporaba visokooktanskega bencina je priporočljiva tudi pri motorjih, ki zaradi načina vožnje in voznih razmer pogosto delujejo v ostrejšem režimu (dalj časa trajajoča agresivnejša, športna vožnja). Take okoliščine lahko prej privedejo do prečasnih samovžigov (klenkanja) motorja, to pa vpliva na njegove zmogljivosti. Za nekatere motorje, ki imajo veliko moč glede na prostornino, predvsem gre seveda za pogonske stroje športnih avtomobilov, pa že tovarna predpisuje visokooktansko gorivo za doseganje obljubljene oziroma nazivne moči in navora. V teh primerih je uporaba takega goriva seveda več kot priporočljiva.

Podroben vpogled v proces zgorevanja visokooktanskega bencinskega goriva kaže, da najmanjše molekule aditiva z gorivom vstopijo v zgorevalno komoro, kjer zmanjšajo trenje med batom in steno. S tem se posledično izboljšuje učinkovitost delovanja motorja in precej zmanjšuje obraba mehanskih delov. Hkrati uporaba premijskih goriv čisti tudi sesalne ventile in obenem preprečuje, da bi na njih nastajale nove nečistoče. Podobno je tudi pri dizelskem gorivu z višjim cetanskim številom. Dodatna posebnost premijskega dizelskega goriva pa je predvsem ta, da je to gorivo učinkovito tudi pri zelo nizkih temperaturah. Zagon motorja tako ne bi bil težaven niti pri minus 30 ali celo 40 stopinjah Celzija (odvisno od znamke goriva). Pri nizkih temperaturah se namreč v običajnem dizelskem gorivu ustvarjajo parafinski kristali, ki lahko povzročijo mašenje filtra za gorivo. Ko se ta zamaši, se prekine dotok goriva in avto (ali tovornjak) obstane.

Kaj vpliva na izbiro premium goriv?

»Na izbiro goriv vpliva več dejavnikov. Kot prvega velja izpostaviti specifiko slovenskega trga, ki je dolgo zaostajal za drugimi državami glede liberalizacije cen, ta pa predstavlja osnovo za plasiranje ponudbe goriv višje kakovosti. Pred leti se je počasi le začela tranzicija v smeri ponudbe goriv z izboljšano kvaliteto. Izbira potrošnikov se spreminja postopoma: pri nekaterih se pojavi ob nakupu novega avtomobila, pri drugih s prepoznavanjem prednosti premijskih goriv ali z ozaveščenostjo o varovanju okolja in tako naprej. Seveda pri vsem skupaj svojo vlogo odigra tudi dejavnik cene posameznih goriv oziroma krepitev zaupanja, da znanost in tehnika tudi pri gorivih delata korake naprej ter da tako višja cena pomeni tudi boljšo kakovost in to ni samo marketinški trik,« odgovarja Robert Dežman, vodja marketinga v OMV Slovenija.

Kdo toči premium?

»Ob predstavitvi premium goriv smo merili na vse skupine uporabnikov, saj ta goriva prinašajo številne prednosti za različne tipe voznikov. A če bi še pred leti vendarle ocenili, da bodo kot prvi za premium goriva zainteresirani večji poznavalci avtomobilov in motorjev, lastniki vozil z močnejšimi motorji in motoristi, ki iščejo eksplozivnost, hitrost, pospešek, ta krog danes dopolnjujejo tudi tisti, ki premijska goriva izbirajo zaradi svoje vsestranske ozaveščenosti, saj se zavedajo njihovih prednosti za učinkovitost delovanja motorja, podaljševanje njegove življenjske dobe ter zmanjševanje stroškov vzdrževanja vozila in porabe goriva,« pojasnjuje Robert Dežman in ob tem omenja tudi okoljski vidik. »Ta na splošno postaja vse pomembnejši element pri izbiri izdelkov. In ker premium goriva povzročajo manj emisij in so okolju prijaznejša, se zanje odloča vse več tako zasebnih kot tudi poslovnih uporabnikov. Ker je tudi usmeritev številnih podjetij vse bolj ekološko poslovanje, to prenašajo na področje izbire goriv za poslovne namene.«

To potrjujejo tudi številke: če je delež prodaje premijskih goriv na Petrolovih prodajnih mestih v Sloveniji okoli en odstotek za Q Max iQ Diesel in okoli 5 odstotkov za Q Max 100, je pri poslovnih uporabnikih ta delež večji, in sicer okoli 15 odstotkov za Q Max iQ Diesel in približno 8 odstotkov za Q Max 100.

Jasnih podatkov o tem, kako pogosto poslovni uporabniki točijo premium goriva v osebna in kolikokrat v tovorna vozila, ni mogoče dobiti. »To je težko izmeriti,« je iskren Robert Dežman iz OMV Slovenija in dodaja: »Prevozniki priznavajo višjo kakovost premijskih goriv, a zaradi različnih dejavnikov na trgu v tovorna vozila, ki so največji porabniki, še vedno pogosto točijo standardna goriva. Konkurenca na trgu je namreč ostra, kar pomeni tudi pritisk na cene, posledično pa so prevozniki, ko se odločajo za nakup goriv za tovorna vozila, cenovno bolj občutljivi. Situacija je nekoliko drugačna v zimskem času in še posebej velja za prevoznike, ki vozijo v zelo mrzle kraje. Takrat se poveča delež prodaje našega premijskega dizelskega goriva, saj ima ta poleg drugih prednosti tudi boljšo učinkovitost pri zelo nizkih temperaturah.«

  • OKTANSKO ŠTEVILO nam pove, kakšna je odpornost goriva proti spontanemu nenadzorovanemu vžigu, kar je temeljni vzrok klenkanja. Višje ko je oktansko število, bolj je gorivo odporno proti samovžigu, ki ga lahko povzroči stiskanje mešanice v valju. Višje oktansko število torej za konstruktorje pomeni možnost večje kompresije v motorju, kar prinese več moči iz enake količine goriva.
  • KLENKANJE je vrsta predčasnih samovžigov goriva v zgorevalnem prostoru, ki škodijo motorju. Pri sodobnih motorjih sicer ta pojav lahko obvladujemo z vgrajenim nadzorom klenkanja. Ta zamakne čas vžiga, kar pa negativno vpliva na zmogljivosti. Višje oktansko število omogoča zgodnejši vžig in učinkovitejše zgorevanje.
  • CETANSKO ŠTEVILO je pomemben pokazatelj kvalitete procesa zgorevanja, ki ima velik vpliv na izpuste, glasnost dizelskega motorja in izkoristek energije. Višje ko je cetansko število, boljša je kakovost zgorevanja, ta pa močno zmanjšuje emisije in glasnost dizelskega motorja ter izboljšuje izkoristek energije, kar pomeni manjšo porabo.
  • ADITIVI so kemikalije, ki jih pri predelavi surove nafte v rafinerijah dodajajo v pogonska goriva. Poskrbijo za izboljšanje oziroma spreminjanje naravnih lastnosti goriv, posledično pa v prvi vrsti povečujejo učinkovitost delovanja motorja, po drugi strani pa omogočajo doseganje predpisanih standardov. Aditivi preprečujejo korozijo, čistijo obremenjene notranje dele motorja, izboljšajo pospeševanje, povečajo moč in olajšajo zagon motorja.
  • EMISIJE so odpadni plini in spojine, ki nastanejo pri zgorevanju goriva v procesu delovanja motorja. V ozračje pridejo iz izpušnih sistemov vozil. Okolje obremenjujejo predvsem ogljikov monoksid (CO), nezgoreli ogljikovodiki (CH) in dušikovi oksidi (NOx) ter spojine, ki v okolje prehajajo v obliki zelo finih trdnih delcev oziroma saj.