tehnologija /

Kako delujejo možgani avtomobilske tovarne?

Izdelava vsakega vozila je kompleksen proces, v katerem je treba uskladiti tisoče spremenljivk. Hkrati šteje vsaka sekunda. Poglejte v zakulisje tovarne v Wolfsburgu, v kateri izdelajo dnevno 3.500 avtomobilov, in spoznajte sistem, ki to omogoča. 200...

Kako delujejo možgani avtomobilske tovarne?

Izdelava vsakega vozila je kompleksen proces, v katerem je treba uskladiti tisoče spremenljivk. Hkrati šteje vsaka sekunda. Poglejte v zakulisje tovarne v Wolfsburgu, v kateri izdelajo dnevno 3.500 avtomobilov, in spoznajte sistem, ki to omogoča.

200 kvadratnih metrov, 15 zaposlenih v vsaki izmeni, skupaj pa 50 strokovnjakov. 16 velikih zaslonov in 40 namiznih monitorjev, množica programskih in sistemskih rešitev. 24 ur na dan, vsak dan v letu, seveda ob natančnem varnostnem nadzoru.

Pogled v vhod številka 54 največje Volkswagnove tovarne, ki domuje v Wolfsburgu, kaže, da je to prostor, ki predstavlja osrčje izdelave vozil vozil. V Volkswagnu ga imenujejo Proizvodni, informacijski in nadzorni sistem - s kratico FIS (iz nemškega »Fertigungs-, Informations- und Steuerungssystem«). Za nekoliko skrivnostnim imenom se skrivajo možgani tovarne, v katerih se modularne strojne rešitve povezujejo z zapetenimi programskimi rešitvami. Z desetletji izkušenj in strokovnega znanja zaposlenih je FIS orodje, s katerim Volkswagnova ekipa drži v rokah vse niti celotne produkcije vozil.

Začne se s potrjenim naročilom
»V Volkswagnu ločujemo proces naročila in proces izdelave,« pravi Andre Renner, vodja nadzora proizvodnje in načrtovanja programov. V naši ekipi pomagamo procesu naročil in zagotavljamo, da je vozilo za kupca v tovarni pravočasno izdelano.

Kupec, pa naj gre za veliko podjetje ali posameznika, se odloči za tip vozila in ga z izbiro številnih spremenljivk konfigurira po svojih željah. Potrdi naročilo, tega pa v tovarni nato obdelajo v prodajni bazi podatkov. V prvem koraku preverijo, kako lahko komponente, potrebne za izdelavo, uskladijo z razpoložljivimi kapacitetami v tovarni in dostavami dobaviteljev. Katere zahteve trga ali morebitne omejitve pri zalogah je treba upoštevati? Kako bodo vplivale na dostavo transportne poti in končna pot do kupca? Od takih in podobnih vprašanj so odvisni roki za izdelavo avtomobila in dostavo.



Ko je ta korak končan, se začne proces, imenovan »sonata«. Oznaka izhaja iz nemškega »Soll nach Tagen«, ki ga lahko vsebinsko opišemo kot »cilj po dnevih«. Natančno štiri tedne pred načrtovano izdelavo s sonato preverijo razpoložljivost proizvodne linije v tovarni – v tem primeru v Wolfsburgu. Načrtovanje je zelo natančno. Produkcija teče na primer v tipičnih 60-sekundnih intervalih. A če naroči kupec vozilo s panoramskim strešnim oknom, za katerega je potrebnih za montažo 73 sekund, je treba tak avto pravilno umestiti med druge na liniji. Takih primerov je še dolga vrsta, saj vozila, ki prihajajo iz tovarne, praktično nikoli niso v celoti identična, razen če gre za večja naročila povsem enakih modelov za večje poslovne flote.

Po načrtovanju pride čas za izdelavo. V zgodnji razvojni fazi se za vsako vozilo sestavi popis sestavnih delov, ki se potem po potrebi, na primer pri nadgradnji modela, posodobi. »Seznam vseh delov je osnova za poroko med kupčevim naročilom in logistiko za komponente,« razloži Renner. Od tukaj poti nazaj ni več. FIS pripiše sonati unikatno identifikacijsko številko vozila, v kateri je zapisan natančen produkcijski datum. Sočasno dobijo vsi dobavitelji seznam delov, ki so potrebni prav za to vozilo.

Izdelava se lahko začne
Na določeni datum in čas se vozilo izdela. »Naloga zaposlenih na liniji je, da se osredotočijo samo na avtomobile, ki jih sestavljajo,« pravi Hilmar Schimenas, ki upravlja FIS-ovo nadzorno sobo. »Mi pa jim moramo zato zagotoviti najboljše razmere in jim s FIS-om prevesti naročilo v produkcijski jezik. Ekipa, stroji na liniji in material morajo biti popolnoma usklajeni.« Zgodi se lahko marsikaj. Ozka grla lahko nastanejo pri notranjih ali zunanjih dobaviteljih, stroji se lahko pokvarijo, ljudje zbolijo, višja sila lahko prekine proizvodnjo. »V tovarni, v kateri uporabljamo FIS, zabeležimo vsako napako ali motnjo v procesu. Če nastane težava na eni od štirih linij, takoj ukrepamo.« Cilj je jasen: v Volkswagnu ne želijo izgubiti niti minute proizvodnega časa. Delo na linijah mora potekati tako gladko, kot je mogoče, v vseh izmenah. »Videli smo že vse mogoče napake, a ekipa hitro odpravi težave in postavi stvari na pravi tir.«

V skupini Volkswagen so s FIS-om v več kot 20 letih izdelali več kot 50 milijonov vozil. V sistem je zapisanih več kot 12 milijonov vrstic programske kode za 280 modelskih verzij. Več kot 200.000 zaposlenih v skupini dela s FIS-om vsak dan. Sistem zabeleži za vsako vozilo več kot 1.000 različnih podatkov.

V Wolfsburgu uporabljajo FIS od leta 1992. Odtlej pa do srede marca letošnjega leta so tam na linijah izdelali več kot 18 milijonov vozil. Trenutno jih v enem dnevu izdelajo 3.500. Modularno platformo FIS in tovarniško nadzorno sobo pa najdemo tudi na več kot 40 Volkswagnovih lokacijah po svetu. FIS je namreč strukturiran tako, da povsod omogoča učinkovito prilagajanje. V Wolfsburgu imajo na primer štiri linije, v Dresdnu pa na primer le eno, a to ni težava. Pravo tako se sistem prilagaja različnim stopnjam avtomatizacije proizvodnje in drugim procesom, ne da bi bilo treba zato programsko opremo vsakič pripravljati znova.

In kaj prinaša za FIS prihodnost? »Sistem želimo nadgraditi z umetno inteligenco, tako da bo lahko proizvodnjo nadzoroval avtonomno,« pravi Renner. Z aplikacijami lahko zaposleni za vsako tovarno dodajajo individualizirane funkcije in dostopajo do njih. Člani FIS-ovih ekip so že danes povezani in si delijo izkušnje, s katerimi uresničujejo vizije.

Številni strokovnjaki po svetu menijo, da je skupina Volkswagen v Wolfsburgu razvila najširše standardiziran informacijsko-tehnološki sistem tovarniškega nadzora. Nekateri pravijo, da tudi najboljšega.