trendi /
Nomadski ritmi
Prvi slovenski digitalni nomadi so bili pravzaprav – didžeji. In med njimi je bil eden in edini, DJ Umek.
»V zadnjem času se vse bolj zavedam, kako so potovanja močno vplivala na mojo avtorsko glasbo – in še vedno je tako.« Uroš Umek
Tekst: Matjaž Ambrožič
Ko sem Uroša Umeka, zdaj slavnega techno didžeja in producenta, pred skoraj tridesetimi leti zvabil na samo, je moje že davno pripravljeno vprašanje končno dobilo pravega naslovnika: »Uroš, a potem res velja, da v zaporedju menjaš medcelinske lete in kar na potovanjih, to je s prenosnikom na kolenih, ustvarjaš nove ritme in loviš nastope, kamor koli na svetu si že povabljen?« Umek mi je nalezljivo dobrovoljno odgovoril: »Ja, res je, res!« Spoznanje, da živimo v času, v katerem je mogoče tudi kaj takega, bi vsakega, sploh pa nadobudnega slovenskega glasbenega kritika ob koncu devetdesetih minulega veka, pognalo do roba stratosfere.
Techno mojster DJ Umek tudi danes ostaja član elitnega kluba top 50, peščice globalno najbolj prepoznavnih ustvarjalcev in skrbnikov za eksplozivna plesna rajanja. Uroš času in izkušnjam primerno priznava, da je bil najdlje od doma v letu 2025 na oddihu na Hvaru, a ne pozabi omeniti, da je v preteklosti po več mesecev bival v Kaliforniji ter nastopal po Ameriki in Aziji.
Elektronska glasba, torej techno, house in drum ’n’ bass dinamika, je skupaj s plesno kulturo v svojem razmahu v minulih desetletjih doživela tudi nevarne padce, a se ji je sčasoma uspelo ohraniti in okrepiti. Izolska Ambasada Gavioli in nepozabna veseljačenja, ki so se dogajala pod njeno streho, se sicer ne bodo vrnili, a fenomen didžeja ostaja vsaj tako aktualen in trendovski, kot je bil nekoč.
»V zadnjem času se vse bolj zavedam, kako so potovanja močno vplivala na mojo avtorsko glasbo – in še vedno je tako. Utrip mest in velemest ter kultura, ki jo doživljam, kamor koli me že vodijo službena potovanja, ponujata neskončne bazene navdihov, vplivov in sprožajo čudovite reakcije, ki jih je nato moja glasba polna. Še zlasti to velja za unikatno Brazilijo ter pravzaprav za celotno Južno in Srednjo Ameriko.«
Tako kot »foter« Uroš Umek je bila nekoč izjemno talentirana košarkarica tudi Primorka Brina Knauss. Po kratkotrajni popevkarski eskapadi – kot članica dekliškega tria B.B.T., ki je bil skupaj s skupinama Bebop in Game Over del instantne pop družine Popstars – se je preselila v Milano, kjer je vzniknila njena didžejevska kariera. Tako je Brina zadnjih nekaj sezon že močno uveljavljeno ime na dance sceni. Njeni vse bolj in bolj avtorski seti rafinirane house dinamike med drugimi navdušujejo tudi obiskovalce Tomorrowlanda, največjega tovrstnega evropskega poletnega festivala, ki ga že dvajset let prirejajo v Belgiji.
Slovenci popularno glasbo izvažamo le simbolno, po taktih. Začelo se je z Avseniki ter njihovimi nastopi v Avstriji in na Bavarskem (pa ne v slovenščini). Mnogo let kasneje je skupina Siddharta s pomočjo evrovizijskih mrež nekajkrat nastopila na tujem, enkrat celo na festivalu v Stockholmu. Tudi pevka Senidah – njen delovni domicil je jugovzhodni Balkan – ne prepeva v slovenščini. Veliko bolj uspešni so pop rockerji Joker Out. Ti na račun simpatij, priborjenih na Evrosongu, še vedno lahko prirejajo samostojne koncerte tako v Angliji kot na Poljskem, pa tudi na Hrvaškem, od koder Slovenci zagotovo uvažamo največ zabavne glasbe.
»Moje življenje je shranjeno v kovčku, ves čas sem na poti, večino priprav na svoje nastope uredim na poteh, praktično vse, kar doživljam, se premika skupaj z mano, ha, ha. Navdušenja nad takim nomadskim življenjem pač ne morem skriti,« pojasni Brina.
Vezane vsebine
Vse novice
