trendi /

Obvezna smer: naprej v prihodnost!

Smo na pragu korenitih sprememb osebne mobilnosti, kot jo poznamo danes. Kaj pa nas čaka dlje v prihodnosti? Tekst: Matjaž Korošak Dokončnega odgovora vam ne more dati nihče, dejstvo pa je, da sta vprašanje alternativnih goriv in pogonov ter...

Obvezna smer: naprej v prihodnost!

Smo na pragu korenitih sprememb osebne mobilnosti, kot jo poznamo danes. Kaj pa nas čaka dlje v prihodnosti?

Tekst: Matjaž Korošak

Dokončnega odgovora vam ne more dati nihče, dejstvo pa je, da sta vprašanje alternativnih goriv in pogonov ter avtonomna vožnja najbolj vroči tematiki. Toda avtonomijo vožnje si lahko resnično predstavljamo samo do četrte stopnje, na peti, kjer bo avtomobil vozil povsem avtonomno, pa še ne popolnoma. Mimogrede, trenutno se najboljši in najbolje opremljeni modeli gibljejo proti tretji stopnji, kjer pa se pojavlja problem zakonodaje, ki trenutno še vedno predvideva, da voznik v vsakem trenutku nadzoruje vožnjo. Povedano drugače, roke morajo biti še vedno na volanu. In pika.

Preden bo avtomobil sposoben sam (in brez voznika) pripeljati do cilja, bo treba rešiti še cel kup zagat, poleg zakonskih in tehničnih tudi moralne, zavarovalniške … In da tehnologija na trenutni razvojni stopnji (še) ni nezmotljiva, je dokazala nedavna tragična nesreča Uberjevega testnega vozila. V naslednjih letih naj bi zakonodaja v Evropi omogočila tretjo stopnjo avtonomne vožnje, kdaj bo na sporedu naslednja, pa še ni povsem jasno.

V naslednjih letih naj bi zakonodaja v Evropi omogočila tretjo stopnjo avtonomne vožnje, kdaj bo na sporedu naslednja, pa še ni povsem jasno.

Razvoja novodobnih mobilnostnih storitev in avtonomne vožnje si ni mogoče predstavljati brez skokovitega razvoja povezljivosti, digitalizacije in elektrifikacije. Ne le da bodo avtomobili v prihodnosti povezani med seboj (C2C) in bodo izmenjevali podatke o cesti in razmerah na njej, ampak bodo te podatke pošiljali tudi v oblak, od tam pa jih bo prejela pametna cestna infrastruktura (C2X). Ta bo lahko usmerjala promet, sestavljen predvsem iz pametnih avtonomnih vozil, da bo ta potekal kar najbolj tekoče in ekološko.

Vse našteto pomeni, da bo na cestah manj zastojev, hkrati pa ravno zaradi izboljšav tudi precej več avtomobilov. Ti bodo prevozili precej več kilometrov, in to zaradi nižjih stroškov, pretočnosti prometa, deljenega lastništva … ter tudi zato, ker bo osebna mobilnost z avtonomno vožnjo dostopna ljudem, ki doslej niso mogli za volan (invalidi, starejši …). Po raziskavi PwC naj bi do leta 2030 prevozili kar za 23 odstotkov več kilometrov, hkrati pa naj bi naraslo število vozil. Število lastnikov vozil v Evropi naj bi sicer upadlo, a se bo prodaja avtomobilov do leta 2030 še povečevala, in to kar za tretjino!


Stopnje vozniške avtonomije

1. stopnja: Voznik ima sicer še vedno popoln nadzor nad vožnjo, vendar mu aktivni varnostni olajšajo vožnjo.
2. stopnja: Avtomobil aktivno pomaga v nekaterih situacijah s pospeševanjem, zaviranjem in krmiljenjem, toda voznik še vedno nadzira okolico, izvaja manevre pri večjih hitrostih in volan mora biti v njegovih rokah. Na tej stopnji je danes večina vozil.
3. stopnja: Voznik mora biti še vedno prisoten v avtomobilu in nadzorovati vožnjo. Vozilo je sicer večino poti sposobno opraviti brez voznika, a ta mora biti v njem pripravljen na ukrepanje, če pride do kritične situacije.
4. stopnja: Vozilo zmore opraviti celoten proces vožnje tudi brez intervencije voznika. Predvsem bo to (predvidoma) mogoče v mestih, kjer bo pokritost z navigacijskimi in drugimi podatki boljša.
5. stopnja: Samodejna vožnja kjer koli in v vseh voznih razmerah, voznik je le še potnik


Z napredkom avtonomne vožnje bo največ in najprej pridobilo področje mobilnostnih storitev, ki rešuje večno zagato osebnostne mobilnosti v (vele)mestih. Zato avtomobilske znamke pospešeno razvijajo številne rešitve:

- deljeno lastništvo vozil (car sharing),
- souporaba avtomobila za določene smeri (car pooling, ride sharing),
- najem voznika z vozilom, običajno prek aplikacij (ride hailing),
- izposoja avtomobila po potrebi (on demand),
- rešitve končne mobilnosti (električni zložljivi skiroji, električna zložljiva kolesa ipd. za zadnji kilometer ali dva poti do končnega cilja)
- in seveda tudi ali predvsem uvajanje sodobnih (robotskih) shuttlov in taksijev na zahtevo, ki bodo električni in avtonomni na vnaprej določenih relacijah.