Simona Mavsar, direktorica pri Porscheju Slovenija: Za žensko je pot do cilja daljša

Zakaj ste se odločili za kariero v avtomobilski industriji, v kateri so sploh v času vašega začetka prevladovali moški?

To je bila daljnega leta 1993. Da sem pristala v avtomobilski industriji, je bil kriv oče, ki je delal v avtomobilizmu. Kot majhna deklica se nisem igrala s punčkami, ampak z modelčki avtomobilov. Imela sem veliko katalogov in plakatov, moja soba je bila vse prej kot punčkasta. Ljubezen do avtomobilov je nato postajala vse močnejša tudi skozi srednjo šolo. Nato sem dobila priložnost, da postanem del avtomobilske industrije, in zagrabila sem jo z obema rokama. Zato sem študirala ob delu.

Tradicionalna kultura v avtomobilski industriji veleva, da morajo biti na odgovornih položajih moški. Zakaj je tako?\

Moja prva funkcija na vodilnem položaju je bila leta 2007. Do takrat se s tem vprašanjem nisem kaj dosti ukvarjala. Poskrbela sem, da sem delala dobro in se s svojim delom tudi dokazala. Za naše podjetje bi lahko rekla, da nikoli nisem čutila, da je vodja lahko zgolj moški. Pomembna sta bila znanje in vključenost v kulturo podjetja. Treba je bilo biti ekipni igralec, veliko so šteli tudi izkušnje in delo z ljudmi. Verjamem pa, da ko sem leta 2007 postala vodja prodaje znamke Audi, sem na neki način še koga prepričala, da je delo v avtomobilskem sektorju lahko primerno tudi za ženske in smo delu kos. Naše podjetje danes ne dela nobenih razlik med moškimi in ženskami, počutim se enakovredno moškim kolegom.

Mary Barra je na čelu podjetja General Motors orala ledino in pokazala, da lahko tudi ženska uspešno vodi pomembno avtomobilsko podjetje.

S tem se nisem obremenjevala, je pa verjetno res, da je Mary Barra orala pomembno pot in da je kasneje marsikateri delodajalec, ko je iskal osebo na odgovornem položaju, pomislil tudi na žensko. Sama pri Porscheju Slovenija nikoli nisem dobila občutka, da bi razlikovali med moškimi in ženskami. Imamo pa vsi skupni cilj, vemo, za kaj delamo.

Barrova je dejala tudi, da je prav vsak lahko vodja, če opravi določen trening, in dodala, da se nekateri kot vodje že rodijo. Se strinjate?

Seveda je znanje mogoče pridobiti, kako zelo si uspešen, pa je odvisno tudi od tega, kakšen si po naravi, kakšen se rodiš. Nekateri se rodijo s karizmo in jim je v življenju lažje, nekateri pa se vodstvenih veščin priučijo. Lažje je, če imaš vodstvene sposobnosti zapisane v genih, vedno pa je pomembna pot do zadanega cilja. Če želiš biti dober vodja in veš, da se lahko izboljšaš, kaj narediš za to. Učimo se namreč vse življenje. Je pa res, da si dober vodja toliko, kolikor imaš dobro ekipo.

Tudi sami ste že skorajda dve desetletji na vodilnem položaju v Porscheju Slovenija. Kako vas obravnavajo kolegi, so ljubosumni?

Ne.

Se kdaj počutite kot ovčica sredi tropa volkov?

To pa res ne. Kolegi so zelo obzirni, sploh tedaj, ko je govor o moških temah. Navadili so se, da sem jim enakovredna. S sodelavci smo si sicer različni, kar nas celo povezuje. Dobro funkcioniramo skupaj, kar je ključ do uspeha. Dobro vemo, zakaj se kdo odzove, tako kot se, kaj je komu bolj in spet drugemu manj všeč. Naša ekipna dinamika pri vodstvenem kadru je dobra, kar je tudi naša konkurenčna prednost.

Je bilo težko prilesti do vodstvenega položaja, ste morali na poti preskočiti veliko ovir?

Leta 1993, ko sem začenjala poslovno pot, sem imela le dve želji, biti del sektorja z avtomobili, ki me je zelo veselil, in končati študij. Bila sem mlada, služba in šola sta bili zame najpomembnejši.

Ženske imate malce daljšo karierno pot, da pridete do visokega položaja, in morate pokazati več od moških, mar ne?

To vprašanje dostikrat dobim tudi v zasebnem življenju. Kot ženska se moraš malce več dokazovati, biti vztrajna in potrpežljiva. Narediti je treba več, da dosežeš cilj, zato je pot daljša. A ko enkrat cilj dosežeš, razlik ni več. Čas, da izstopiš iz množice, pa je vsekakor malce daljši.

Nekako velja stereotip, da ženska ne more biti tako poslovno uspešna kot moški.

To je stereotip, ki je bil včasih v svetu avtomobilizma občutno bolj razširjen kot danes. Več je žensk na vodilnih položajih, manj močan je ta stereotip. Seveda je takšno razmišljanje še vedno prisotno v naših glavah, a se meje brišejo.

Toda ženske ste lahko in lepe in pametne. Ko ste vodili znamko Seat, ste se obdali z ženskami. Namenoma?

Tega nisem naredila namenoma. Ko sem začela voditi ekipo znamke Seat in kasneje Cupra, je bila ekipa že narejena, je pa res, da je šlo za žensko ekipo. Lahko rečem, da mi je bilo težje delati z žensko ekipo, kot bi mi bilo z mešano ali moško. Pred tem sem delala izključno z moškimi in mi je bilo lažje. V Španiji so bili prvi, ki so rekli, da imam ob sebi »žensko moč«. To sem ozavestila. Dokazale smo, da lahko tudi ženske premikamo meje.

V svetu tenisa so plače moških in žensk izenačene, v poslovnem svetu pa moški na enakem delovnem mestu praviloma zaslužijo več kot ženske. Poznate plače svojih moških kolegov, obstaja plačna neenakost?

Že pred kar nekaj leti sem se zavedela tega in pri sebi sprejela, da se ne obremenjujem, koliko zaslužijo drugi in kaj počno z denarjem. Omejila sem se nase in na to, ali se mi moje plačilo zdi primerno za opravljeno delo. Tega bremena, ki se mi je zdelo nepotrebno, sem se rešila. V Porscheju Slovenija si ne razkrivamo plač, obstaja pa sistematizacija plač. Za vodstvo pa verjamem, da je pošteno in da so tudi plače dodeljene pošteno. Višina plače je odvisna tudi od izkušenj in tega, kateri oddelek vodiš.

Ko obiščemo salon, so za prodajo avtomobilov praviloma zadolženi izključno moški. Zakaj je tako?

Ne čisto vedno, je pa res, da je moških prodajalcev več kot žensk. V naši trgovski mreži imamo kar nekaj uspešnih prodajalk. Gre pa nasploh pri prodajnih svetovalcih za službo, ki poteka 24 ur na dan, saj prodajajo tudi zunaj salona. Če ni mogoče usklajevati med službo in družino, se boš raje odločil za poklic, v katerem boš zmogel oboje. Za marsikatero žensko je zato služba, ki zahteva preveč, nezaželena.

Po eni izmed raziskav ženske v kar 80 odstotkih vplivajo na nakup avtomobila.

(Smeh.) Verjamem, da to res drži. Na koncu mogoče ni ravno zadnja beseda, kateri avto bo zapeljal v garažo družine, ženska, a na določene izbrane karakteristike avtomobila ženske zagotovo vplivajo.

Zanimivo pa je, da je avtomobilov, ki jih lahko označimo za tipično ženske, bore malo, mar ne?

Sama se najbolje počutim v športnem terencu, ki ni ravno ženski avto. Zame sta pomembni varnost in prostornost. Zato majhni avtomobili pri meni ne pridejo v poštev. Če želimo podirati stereotipe, zlasti tistega, da se svet deli na moškega in ženskega, potem nima smisla, da bi delali avte, ki so tipični za ženske in tipični za moške.

Vam avto veliko pomeni v življenju, ste nanj tudi čustveno navezani? Kajti čustvena navezanost lahko pomeni tudi, da kupimo avto prek svojih finančnih zmožnosti in ne takšnega, kot ga potrebujemo. Ste ženske pri tovrstnih nakupih razumnejše od moških?

Na začetku sem bila čustveno močno navezana na avto. Še danes pa se rada peljem v avtu, ki mi je všeč in ima ustrezne vozne karakteristike, saj sem veliko na cesti. Ko sem kupila svoj prvi avto, sem bila nanj res tudi čustveno navezana. Ko sem ga prodala, mi je bilo hudo, kot da bi šel stran del mene. Takih občutkov ni več. So pa čustva pri večini vpletena, nakup avta je velik projekt, saj avta ne kupuješ vsak dan. Mogoče smo ženske pri nakupu avta res malce razumnejše. Imamo pa ženske na primer šibko točko pri oblačilih. Nisem pa privrženka tega, da živimo življenje prek svojih zmožnosti.

Stereotip veleva, da smo moški boljši vozniki od žensk. Vaše mnenje?

S tem se pa ne strinjam. Gre za zakoreninjen stereotip, s katerim smo odrasli. Ženske so bile nekoč redkeje za volanom in so prevozile manj kilometrov, pred vožnjo so imele tudi strah. Danes seveda ni več tako in so ženske dobre voznice.

Je žensk v avtomobilski industriji na splošno manj, ker je pogosto strukturirana tradicionalno, z dolgimi delovniki in malo fleksibilnosti za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, kar lahko odvrača ženske od napredovanja na višje položaje?

Zavedam se, da sem organiziran tip človeka. Na začetku, ko sem se zaposlila in študirala hkrati, časa nisem imela na pretek, kasneje sem imela več časa za kariero, z otrokom pa so se mi spremenile vrednote in prioritete. Izkušnje, postavitev prioritet in pomoč moje mami so bile ključne, da sem to delo lahko opravljala še naprej. Vedela sem, da bom zmogla. Lastna organiziranost je bila ključna in tudi zavedanje, da si nekaj časa bolj obremenjen, zato sem kakšen večer tudi delala, saj sem vedela, da je to prehodnega značaja.

Delate za podjetje, ki je v tuji lasti. Je delovno okolje spodbudno tudi za ženske?

Zdi se mi, da je žensk v Porscheju Slovenija zaposlenih celo več kot moških. Naše podjetje je naklonjeno raznolikosti. Ni pomemben spol, temveč kaj znaš in ali si skladen s kulturo ter vrednotami podjetja.

Je to tudi zato, ker ste del posla, v katerem šteje zgolj eno, dobiček, in je lastniku vseeno, kdo ga zagotavlja, moški ali ženske?

Pri nas ne govorimo o moških in ženskah, temveč o sodelavcih. Mi prinašamo uspeh. Zanesljivost, poštenost in zvestoba so tisto, kar podjetje od sodelavcev pričakuje ne glede na spol. Ni floskula, saj drži: pravi človek na pravem mestu je ključ do uspeha.

V vašem podjetju ste edina direktorica. Vam zato kdaj nadrejeni pogledajo skozi prste ali so do vas še strožji?

V našem podjetju sva dve direktorici, poleg mene še direktorica financ in računovodstva. Pristop vodstva je do vseh enak. Seveda pa se moški in ženske razlikujemo v načinu komunikacije. Ženski način vodenja je drugačen, kar je tudi prav. Če je ženska prijazna in odločna, se to marsikomu zdi čudno, če je odločen moški, pa je to samoumevno. Te naše karakteristike in zaznavanje nas razlikujejo. Vajeni smo drug drugega in dobro funkcioniramo.

Si predstavljate, da bi Porsche Slovenija nekoč vodili? Je to utopija ali realnost?

Mislim, da to, kdo bo vodil naše podjetje, ni odvisno od spola, temveč od tega, česa vsega je sposoben kandidat. Na svojem delovnem mestu sem zadovoljna, saj mi veliko pomeni, da je delo dinamično in lahko stvari premikam na bolje. Zavzemam se za odličnost našega dela. Kmalu bo minilo pet let, odkar sem sprejela to delovno mesto. Zdi se mi, da lahko še marsikaj naredim, zato mi to zadostuje.