Kdo je Franc Novak?

Tako kot dobra polovica aktivnih prebivalcev te države Franc Novak ne dela v občini svojega prebivališča, temveč sodi v tisto petino zaposlenih, ki se v osrednji del Slovenije, kjer je vsako četrto delovno mesto pri nas, pripeljejo bodisi čez Trojane, po vrhniškem klancu, izpod Alp oziroma mimo Grosupljega. Ker živi v lastni hiši ali v objektu z dvema oziroma tremi stanovanji v relativno majhnem kraju, mu potrebe po osebni, družinski in še posebej poslovni mobilnosti ne more pokriti javni potniški promet, še manj pa nemotorne oblike premikanja, kot sta pešačenje in kolesarjenje.

Zato je avtomobil zanj nuja

To sicer velja za večino Slovencev, živečih v državi, katere stopnja urbanizacije že od osemdesetih let prejšnjega stoletja ostaja 50-odstotna in je tako druga najnižja v EU. In če bo v globalnem merilu, vključno z dobršnim delom držav EU, stopnja urbanizacije do leta 2040 presegla 70 odstotkov, bo v Sloveniji po nekaterih optimističnih ocenah leta 2050 v večjih mestih morda živelo 60 odstotkov ljudi. Pravilnost tovrstnih napovedi potrjuje prostorski razvoj države v zadnjih dvajsetih letih, ko so se vasi vzdolž avtocestnega križa spreminjale v spalna naselja oziroma so ljudje v njih pospešeno gradili lastne hiše. Tak razpršeni poselitveni vzorec pa se težko spremeni v generaciji ali dveh.

Obsojenost na avtomobil je gospod Novak občutil v denarnici, obremenjevalo pa ga je tudi zavedanje, da z vsakim prevoženim kilometrom izpusti v ozračje od 150 do 200 gramov toplogrednih plinov. Tudi če se ni odpravil na službeno pot, je vsak dan prevozil preko 200 kilometrov. V podjetju so sicer njegove zagate s poslovno mobilnostjo reševali s službenim avtomobilom, ki ga je lahko uporabljal tudi zasebno, a zadeva ni bila poceni. Še nedolgo tega je bilo namreč v njegovo davčno osnovo za odmero dohodnine vsak mesec pripisanih več kot 160 evrov, pa čeprav je vozil že štiri leta star dizelski avtomobil nižjega srednjega razreda, za katerega je podjetje odštelo nekaj manj kot 20 tisoč evrov in mu ni plačevalo goriva za vožnjo. Ko je bil avtomobil nov, je bil znesek bonitete v prvem letu približno 300 evrov na mesec. Ob tem je moral Franc Novak za gorivo mesečno odšteti še dodatnih 300 evrov in več.

Sedaj se je to popolnoma spremenilo.

Čeprav mu podjetje za povsem nov avtomobil Volkswagen ID.3 1st, katerega maloprodajna cena je blizu 40 tisoč evrov, plačuje tudi energijo za vožnjo, je znesek mesečne bonitete manjši od 150 evrov. Po tretjem letu uporabe se bo zmanjšal na približno 80 evrov. Ob tem pa si je podjetje z nakupom električnega avtomobila, ki gospodu Novaku zagotavlja povsem enako vozno izkušnjo kot prejšnji dizelski, zagotovilo možnost zmanjšanja davka na dobiček v višini 40 odstotkov vrednosti vozila v naslednjih petih letih.

Znesek davčne olajšave je enak maloprodajni ceni po velikosti primerljivega novega avtomobila na fosilno gorivo, za katerega se je v osnovo za odmero dohodnine gospoda Novaka štel enkrat večji znesek, ne da bi pri tem imel plačano energijo za vožnjo. Tako se račun izide vsem.

Gospod Novak je zadovoljen.

Končno namreč lahko tudi v praksi dokaže, da razogljičenja in boja proti podnebnim spremembam ne zagovarja le ob najrazličnejših druženjih, marveč ga udejanja tudi v vsakdanjem življenju. Nič več ne naklada, sedaj to živi!

To, da bo na streho svoje hiše postavil sončno elektrarno in po sistemu neto meritev vozilo marsikdaj napolnil z električno energijo, ki mu jo bo podjetje za vožnjo s službenim avtomobilom v osebni rabi plačalo, a jo bo proizvedel sam, pa že meji na znanstveno fantastiko. Prav službeni avto v osebni rabi mu bo namreč omogočil, da presežki električne energije, pridobljeni na strehi njegove hiše, ne bodo več neizkoriščeni ostajali trgovcu z električno energijo.

S strahom, da bo doseg električnega vozila nezadosten ter njegovo polnjenje zapleteno, dolgotrajno in nezanesljivo, je gospod Novak opravil takoj v prvih dneh uporabe novega službenega avtomobila. Ko sta pobalina na zadnjih sedežih vozilo, ki ima tudi vlogo družinskega jeklenega konjička, poimenovala vesoljski avto ter je žena še posebej začela ceniti pozitivno diskriminacijo električnih avtomobilov ob polnjenju in parkiranju v mestnih središčih (tudi denimo štiri ure brezplačnega parkiranja pri polnjenju za zapornico v Piranu in še marsikje drugje), pa je vedel, da jim njegovo novo službeno vozilo v osebni rabi daje resnično nekaj več. Spoznal je, da je avtomobil, še posebej v Sloveniji, lahko del rešitve, le biti mora električni.

Davčne spodbude, finančne ugodnosti in subvencije za električne avtomobile

• V Sloveniji se za nakup novih, prvič registriranih električnih avtomobilov tako fizičnim kot pravnim osebam podeljujejo subvencije v višini 6000 evrov. Ob tem Eko sklad ponuja tudi relativno ugodne kredite za okoljske naložbe, med katere sodi tudi nakup električnega avtomobila.
• Med davčne spodbude spada tudi možnost uveljavitve zmanjšanja obračuna davka na dobiček podjetja v naslednjih petih letih, in sicer v višini 40 odstotkov nabavne vrednosti električnega avtomobila.
• Med najprivlačnejše ugodnosti tako imenovane pozitivne diskriminacije uporabe električnih avtomobilov sodi nekajurno brezplačno parkiranje na najatraktivnejših mestih v urbanih okoljih v času oskrbe z električno energijo na javnih polnilnicah.
• Za električni avto se ne plačuje letna dajatev za uporabo vozila v cestnem prometu.
• Ob uporabi Petrolove poslovne kartice elektromobilnosti je trenutno polnjenje službenega električnega avtomobila na polnilnicah AC 22 kW v lasti in upravljanju družbe Petrol brezplačno.
• Uporaba številnih javnih polnilnic za električne avtomobile pred trgovskimi centri ter v lasti in upravljanju lokalnih oblasti je v Sloveniji še vedno brezplačna.
• Kdor vozi službeni električni avtomobil za osebne namene, lahko brez plačila električne energije za vožnjo uporablja kartico elektromobilnosti GEN-I za 1,22 evra na mesec. Z njo lahko brez časovnih in količinskih omejitev polni avtomobil na 340 polnilnicah storitve Gremo na elektriko v Sloveniji in HT (Hrvatskega Telekoma) na Hrvaškem.
• Če se za davčno osnovo za odmero dohodnine za nov avtomobil na fosilna goriva v prvem letu uporabe na mesečni ravni upošteva 1,5 odstotka vrednosti vozila, je ta delež za električni avto 0,3 odstotka.