trendi /

Na sončni strani posla

Z lastno sončno elektrarno si lahko tudi v vašem podjetju sami priskrbite energijo iz obnovljivih virov. Poleg tega, da s tem znižujete račun za elektriko, sistem ne onesnažuje okolja, deluje tiho in potrebuje le minimalno...

Na sončni strani posla

Kam s sončno elektrarno?

Solarne module lahko postavimo na tako rekoč vsako stavbno površino, ki jo večji del dneva obseva sončna svetloba. Najučinkovitejša je postavitev na streho, ki je obrnjena proti soncu. Sončne module pa lahko vgradimo tudi na fasade stavb, rastlinjake, garaže, kot strehe teras ali na tla, skratka kamor koli, kjer jih lahko doseže sončna svetloba.

Sončna elektrarna, denimo na strehi, bo ves dan proizvajala dovolj električne energije za poslovne objekte. Ti imajo po navadi največjo porabo prav čez dan, kar se ujema s proizvodnjo sončne elektrarne. V gospodinjstvih je ravno obratno, saj poraba elektrike poskoči zvečer.

Lastniki, ki svoje poslovne stavbe dajejo v najem in sami obračunavajo stroške energije najemnikom, lahko s sončno elektrarno zmanjšajo izdatke za električno energijo, kar pomeni bodisi večji zaslužek zanje ali nižje stroške za najemnike in s tem konkurenčno prednost najemodajalcev. Ko gre za poslovne objekte, ki so v solastništvu več podjetij, pa je kot za vsak drug poseg na takšnih stavbah treba najprej pridobiti soglasje vseh lastnikov. Kako se razdelijo stroški gradnje sončne elektrarne, je nato odvisno od medsebojnega dogovora.

Če imate lastno sončno elektrarno, ne le zmanjšujete račun za elektriko, ampak tudi ustvarjate presežek, ki ga lahko, če je to mogoče (glede na shemo samooskrbe in pogodbe), prodajate dobavitelju elektrike. Lahko pa ga shranite v hranilnik električne energije in porabite v času, ko sončna elektrarna ne proizvaja elektrike (na primer ponoči) ali je poraba večja od proizvodnje vaše sončne elektrarne. Tako ne le zmanjšate porabo električne energije, temveč se tudi (če gre za odjem z merjenjem moči) izognete konicam moči, ki neposredno vplivajo na račun za elektriko - lahko tudi za nekaj sto evrov na mesec, ko govorimo o večjih odjemalcih.

Kako do sončne elektrarne?

  1. Najprej je treba sprejeti odločitev o finančni konstrukciji projekta, izbrati možnost postavitve glede na lokacijo in pridobiti dovoljenja. Pri tem vam pomagajo strokovnjaki MOON, ki vam svetujejo, da izberete primerno moč elektrarne, in pomagajo preračunati njeno proizvodnjo, si ogledajo lokacijo in izdelajo idejno zasnovo ter pripravijo ponudbo.

  2. Sledi podpis pogodbe in pooblastila za urejanje dokumentacije. Če se odločite za sončno elektrarno MOON, njegovi strokovnjaki za vas pripravijo vse potrebne listine tako za pridobitev subvencije Eko sklada kot tudi za pristojnega distribucijskega operaterja (soglasje za priključitev). Vložijo dokumentacijo v vašem imenu in izpeljejo druge potrebne postopke. Pripravijo tudi načrt sončne elektrarne.

  3. Roki za izdajo soglasij in dovoljenj (na primer soglasja upravljavca električnega omrežja) so kljub drugačnim predpisom lahko dolgi tudi nekaj mesecev, zato se na postavitev sončne elektrarne velja začeti pripravljati dovolj zgodaj.

    Dokumentacija in storitve, ki jih potrebujete in jih pripravi MOON:

    • izdelava projektnih pogojev za priključitev,
    • izdelava projektne rešitve priključitve,
    • pridobivanje soglasja za priključitev,
    • pridobivanje nepovratnih sredstev,
    • dobava materiala,
    • postavitev sončne elektrarne,
    • pogodba o priključitvi,
    • priključitev sončne elektrarne na omrežje,
    • pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca,
    • priprava pogodbe o prodaji električne energije.
  4. Najpreprostejša je postavitev v toplem delu leta. Ko se opremite z izdelanim projektom, soglasji in pogodbami, elektrarno le še fizično postavite, kar po navadi traja dan ali dva.

  5. Sledijo preizkus, zagon in meritve. Pred tem MOON uredi soglasje za poskusno priključitev.

  6. Nato je treba skleniti pogodbo o priključitvi z distributerjem, sledijo tehnični pregled, pridobitev dovoljenja za priključitev na distribucijsko omrežje ter sklenitev pogodbe o nakupu in prodaji električne energije.

Kako lahko poskrbimo za samooskrbo?

Se lahko kar odklopimo z omrežja? V Sloveniji imajo podjetja (če ne gre za otočno sončno elektrarno, ki ni priključena na omrežje, kar velja tudi za fizične osebe) na voljo dve shemi: PX1 in PX3. PX1 pomeni, da je sončna elektrarna namenjena le proizvodnji elektrike za prodajo, PX3 pa, da je delno namenjena lastni porabi, delno pa prodaji.

Pri obeh PX-shemah se lahko podjetje odloči za eno od dveh možnosti sodelovanja, bodisi za zagotovljen odkup za pravne osebe bodisi za obratovalno podporo. Pri prvi možnosti lastnik sončne elektrarne sklene pogodbo z Borzenom za petnajst let. V pogodbi je napovedana letna proizvodnja in zagotovljena odkupna cena, lastnik elektrarne pa je vključen v Borzenovo Eko bilančno skupino/ podskupino. Pri obratovalni podpori lastnik sončne elektrarne sam prodaja elektriko na trgu po tržni ceni. Za prodano količino energije izda Borzenu račun za zagotovljeno obratovalno podporo (subvencijo, ki je vezana na količino prodane energije). Lastnik sončne elektrarne se mora sam vključiti v eno od bilančnih skupin/podskupin in se seveda registrirati tudi za proizvodnjo električne energije.

Kaj pa gospodinjstva? Fizične osebe lahko sončno elektrarno uporabljajo le v shemi net metering. To pomeni, da proizvedeno energijo (vso ali presežke) oddajajo v omrežje, ob primanjkljaju proizvodnje pa energijo pridobivajo iz omrežja. Na koncu obračunskega obdobja (trenutno eno leto) se naredi obračun in doplačajo morebitni presežki iz omrežja dobavljene energije. Če bo naprava za samooskrbo pravilno dimenzionirana, njen lastnik praktično ne bo imel stroškov z električno energijo, saj je bo naprava na letni ravni proizvedla toliko, kot je bo lastnik tudi porabil. Če bodo nastali presežki energije, jih bo brezplačno prevzel dobavitelj električne energije, s katerim ima lastnik naprave sklenjeno pogodbo o neto dobavi.

Moči lahko združi tudi več gospodinjstev v večstanovanjski zgradbi (v tem primeru govorimo o samooskrbi večstanovanjske stavbe) ali prebivalci naselij oziroma lokalne skupnosti (skupnost OVE), ki so priključeni na isto transformatorsko postajo, na katero mora biti priključena tudi sončna elektrarna, pri tem pa je lahko lastnik sončne elektrarne tudi tretja oseba, saj se o vseh podrobnostih delitve proizvodnje in stroškov sodelujoči dogovorijo s pogodbo. Ne glede na to, ali gre za podjetje, gospodinjstvo ali skupnost, je jasno: sončne elektrarne so preprost, čist, in če se zadeve lotite prav, tudi cenovno ugoden način zagotavljanja energije. Da bo res vse narejeno tako, kot je treba, se povežite s strokovnjaki, ki vas bodo vodili vse od ideje pa do v omrežje priključene sončne elektrarne.

Sončna elektrarna: kaj jo pravzaprav sestavlja?

FOTONAPETOSTNI MODULI

Srce sončne elektrarne so fotonapetostni moduli, ki pretvarjajo sončno sevanje v enosmerno napetost in tok. Fotonapetostna (tudi fotovoltaična) tehnologija v njih nam omogoča neposredno spreminjanje sončne svetlobe oziroma sončnega sevanja v električno energijo. Fotonapetostni (fotovoltaični) modul je sestavljen iz zaporedno vezanih fotonapetostnih celic, teh pa je med 36 in 72. Laminirane so (v vakuumu) med plast kaljenega stekla in posebne folije. Pri sončnih celicah poznamo tri glavne tipe izdelave: polikristalno ali monokristalno tehnologijo in celice iz amorfnega silicija. Največji donos imajo monokristalne sončne celice, drugim tehnologijam se izogibajte. Sončne elektrarne MOON uporabljajo le monokristalno tehnologijo.

RAZSMERNIK

Fotovoltaični moduli so med seboj povezani v serijo, več serij modulov pa s posebnim solarnim kablom priključimo na razsmernik (inverter). To je naprava, ki enosmerno napetost pretvarja v izmenično. Čim boljši je razsmernik, tem večji je njegov izkoristek in pravilnejša je oblika krivulje napetosti. Hkrati razsmerniki skrbijo za nadzor posameznih modulov in tudi za sinhronizacijo z javnim električnim omrežjem, v katero se oddaja elektrika. Razsmernik je prek zaščitnih elementov vezan na števec električne energije. Ta meri energijo, ki jo proizvede fotonapetostni sistem in jo po subvencionirani ceni prodajamo v omrežje. Pri sončnih elektrarnah MOON uporabljajo vrhunske razsmernike proizvajalca SolarEdge.

NOSILNA KONSTRUKCIJA

Ta je običajno aluminijasta, njena naloga pa je, da so moduli pravilno pritrjeni na strešno konstrukcijo, primerno usmerjeni in imajo ustrezen naklon. Pomembno je, da je nosilna konstrukcija zgrajena iz kakovostnih komponent priznanih proizvajalcev, saj je njena pričakovana življenjska doba trideset let in več.

Popolna simbioza: hranilnik energije

Kaj je in kakšne so njegove prednosti?

  1. Hranilnik električne energije je baterija (z vso potrebno krmilno elektroniko), v katero lahko začasno shranite vso čisto solarno električno energijo, ki jo proizvede fotovoltaični sistem, ali energijo iz omrežja in jo uporabite takrat, ko je vaša poraba večja od trenutne zmogljivosti sončne elektrarne.
  2. Še boljši učinek ima hranilnik pri nižanju konične moči električnega priključka (torej moči, glede na katero za priključek z merjenjem moči plačujete omrežnino oziroma obračunsko moč). V trenutkih, ko bi zaradi večje porabe lahko presegli največjo moč priključka, si tako pomagate z energijo, shranjeno v hranilniku. Zato ima električni priključek lahko manjšo priključno in obračunsko moč, kar pomeni, da vas bo stal manj in boste zanj plačevali nižjo omrežnino.
  3. Ob izpadu električnega toka lahko sistem vzpostavi samostojno omrežje, ki zagotovi nadaljnjo oskrbo z električno energijo. Hranilniki električne energije MOON se lahko vključijo v sisteme upravljanja energije in tako pripomorejo k zmanjšanju stroškov električne energije.
  4. Uporabniku so na voljo podrobni podatki o napolnjenosti in izpraznjenosti sistema za shranjevanje energije (in stanju drugih komponent sistema, če je hranilnik vključen vanj). S hranilnikom električne energije MOON je mogoče povezati vse običajne toplotne črpalke, polnilne postaje in kogeneracijske sisteme.