Trendi /

Prava izbira

Sončna elektrarna na strehi podjetja ne prinaša le prihrankov in hkrati odganja skrbi zaradi primanjkljaja energentov, ampak ponuja tudi poti do novih poslovnih modelov, ki bodo že v bližnji prihodnosti preplavili trg mobilnosti.

Prava izbira

Podjetje, ki ne zmore načrtovati mesečnih stroškov, se hitro znajde na tankem ledu preračunavanja prihodkov in odhodkov ter na koncu poslovnega rezultata. Drži, marsičesa ni mogoče predvideti, saj je poslovno okolje polno izzivov. V zadnjem času je nepredvidljivih dejavnikov več kot predvidljivih, ne nazadnje pa to velja tudi za energente, ki v delovno intenzivnih panogah lahko pomenijo visok, celo prevladujoč strošek.

A tudi če poslujete v storitveni, svetovalni ali kakšni drugi energijsko varčni dejavnosti, vas je račun za elektriko zadnje mesece krepko presenetil. Vlada je v podražitev sicer posegla z regulacijo, ki je ceno po enotni tarifi umirila na 13,7 centa na kilovatno uro. To sicer velja le za priključke z močjo do 43 kilovatov. Podjetja z večjimi priključnimi močmi so prepuščena prostemu trgu. Vladna regulacija cen bo sicer trajala vse do junija prihodnje leto, nato pa še tri mesece z višjim, 22-odstotnim DDV. Kaj bo potem, še ni jasno. A razmere na borzi elektrike kažejo, da se energenti ne bodo cenili, kvečjemu obratno.

Podjetje, ki ima denimo priključno moč 43 kilovatov, 30 zaposlenih in ravno toliko računalnikov, poleg tega pa klimatsko napravo, sistem ogrevanja in še kakšnega nujnega porabnika, je v običajnih časih za elektriko (poraba 2,5 megavatne ure mesečno) plačevalo od 250 do 300 evrov na mesec, ob koncu poletja pa se je račun krepko povišal. V porabo namreč ni vštet le energent, ampak višja tarifa za obračunsko in priključno moč, ki je vezana na odjem. Po reguliranih cenah za male poslovne odjemalce plačuje to podjetje na mesec okoli 430 evrov, po nereguliranih pa znaša razpon od 450 do 900 in več evrov mesečno.

Je prava rešitev sončna elektrarna?

Pri analizi energetske bilance družinske hiše smo izračunali, da se sončna elektrarna vsekakor izplača, če ima družina veliko električnih porabnikov. Glavna med njimi sta toplotna črpalka za ogrevanje in električni avtomobil. Pomanjkljivost namestitve sončne elektrarne na streho družinske hiše pa je v tem, da se večina elektrike proizvede takrat, ko je poraba majhna, torej med tednom in podnevi. To za zdaj še rešuje ugoden letni poračun (net metering) proizvodnje in porabe.

Podjetja pa imajo ravno s tega vidika dodatno prednost pred družinskimi uporabniki, saj večino električne energije porabljajo podnevi oziroma med osmo in šestnajsto uro, ko sončna elektrarna proizvaja največ elektrike. To pomeni, da lahko podjetja, ki si na strehe svojih objektov namestijo sončne elektrarne, velik del proizvedene energije namenijo neposredno različnim porabnikom, na primer za ogrevanje in hlajenje, računalnike, fotokopirne stroje ter druge naprave. V omrežje oddajo le manjše presežke energije, to pa se poračuna ob koncu obračunskega obdobja.

Sonce nam je naklonjeno.

Po podatkih Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko je bila lanska proizvodnja sončnih elektrarn 1344 kilovatnih ur električne energije na kvadratni meter inštaliranih modulov, kar je vrednost, ki je blizu rekordne v letu 2011. V Ljubljani je bilo letos sončno sevanje najmočnejše julija, ko je kvadratni meter fotonapetostnih modulov v povprečju pridelal 213,9 kilovatne ure elektrike. V primeru 12-kilovatne sončne elektrarne to pomeni povprečno mesečno proizvodnjo 1,5 megavatne ure električne energije.

Presežke lastne elektrike je seveda še bolje porabiti za druge, nove porabnike, denimo električne avtomobile, saj se ti prav tako polnijo, ko je proizvodnja energije največja, to je čez dan, ko se sodelavci pripeljejo v službo in s sestankov.

Sončna elektrarna podjetjem prinaša še dodatno prednost: neodvisnost oziroma manjšo odvisnost od borzne cene elektrike in morebitnih vladnih regulacij cen. Popolno neodvisnost pa zagotavlja hranilnik, ki shranjuje proizvedeno elektriko, to pa potem podjetje črpa za lastno porabo.

Pozor!

Večji poslovni odjemalci se lahko vključijo v eno od treh shem PS – PS1, PS2 ali PS3 –, medtem ko je manjšim (s priključkom moči do 43 kilovatov) trenutno še na voljo sistem neto meritev.

Manjši poslovni odjemalci, ki bodo svojo sončno elektrarno na omrežje priključili do konca leta 2023, bodo princip neto meritev ohranili, dokler bo v uporabi elektrarna, za katero so pridobili soglasje za priklop na omrežje. Za sončne elektrarne, ki se bodo v omrežje vključevale kasneje, ta sistem ne bo več veljal, zaračunavanje omrežnine pa bo nediskriminatorno.

Po podatkih Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki ureja portal za fotovoltaiko, je v Sloveniji inštaliranih 18.322 sončnih elektrarn s skupno zmogljivostjo 514 megavatnih ur. Samo lani je bilo v Sloveniji priključenih 5863 novih sončnih elektrarn. Največja kapaciteta elektrarn je skoncentrirana v osrednji Sloveniji (101 megavatna ura), tej regiji pa tesno sledi Štajerska (96 megavatnih ur). Do konca letošnjega leta se bo zmogljivost elektrarn povečala na 582 megavatnih ur, kar je 115 megavatnih ur več kot konec lanskega leta. Leta 2025 pa bodo po napovedih Fakultete za elektrotehniko sončne elektrarne proizvedle 800 megavatnih ur elektrike.

Naslednji korak

S sončno elektrarno na strehi podjetja ste pripravljeni na naslednji korak zelenega prehoda, ki prinaša dodatne prihranke. S tem mislimo na električne avtomobile, ki zaradi vse manjših razlik v cenah med bencinskimi in dizelskimi vozili, dohodninskih (odpravljena boniteta za električni službeni avtomobil) in davčnih ugodnosti (ničelna stopnja davka na motorna vozila) ter poračuna DDV pri nakupu na podjetje postajajo ne le okolju prijazna, ampak tudi racionalna odločitev. Ko bodo vaši kupci začeli izračunavati še okoljsko bilanco celotne verige, bodo vanjo všteli tudi vaš vozni park. Če bo ta električni, jim boste z ugodnejšim okoljskim odtisom pomagali izboljševati tudi njihovega, zato boste, tudi če bodo cene vaših storitev ali izdelkov višje, bolj konkurenčni od okoljsko manj ozaveščenih tekmecev.

Z namestitvijo 11-kilovatnih polnilnic ne boste dodatno obremenjevali omrežja, večino elektrike boste v baterije službenih avtomobilov pretočili v času, ko bo njena proizvodnja največja, poleg tega pa počasno trifazno polnjenje ne bo zahtevalo večje priključne moči in tako ne bo dodatnega stroška zanj. Se pa vsekakor priporoča, da so polnilnice, ki se namestijo v podjetju, pametne. To pomeni, da omogočajo medsebojno komunikacijo in identifikacijo uporabnikov, morebitno obračunavanje polnilnih storitev ter uravnavanje polnjenja glede na druge večje porabnike, tako pa ne posegajo v delovanje obstoječega sistema. To je praktično nujno pri namestitvi večjega števila polnilnic.

Vozni park električnih službenih vozil bo podjetju prinesel energetsko in stroškovno neodvisnost od zunanjih dejavnikov, denimo gibanja cen nafte in bencina na svetovnih in lokalnih trgih, sprememb trošarin ter predpisov, ki bodo avtomobile z motorji na notranje zgorevanje vse bolj omejevala in dražila.

Mreža polnilnic, ki se napajajo z elektriko iz samooskrbe, lahko v prihodnje postane tudi poslovni model, ki prinaša dodatne prihodke. Na trgu se že pojavljajo iniciative, ki podpirajo »energy sharing«, torej izkoriščajo obstoječo infrastrukturo polnilnic in dodajajo zunanje uporabnike. Z vključitvijo zasebnih polnilnic v sistem javne uporabe tako lahko na vaših polnilnicah izven službenega oziroma običajnega časa uporabe svoja vozila polnijo tudi drugi in vam seveda za te storitve plačujejo. S tem ustvarite dodatne prihodke zase in hkrati pomagate razbremeniti javno polnilno infrastrukturo.

Kako je s subvencijami?

Vlada bo do leta 2027 podporni shemi za obnovljive vire namenila okoli 120 milijonov na leto. Po novem bo vstop v sistem samooskrbe omogočen vsem končnim odjemalcem, ki so priključeni na omrežje v Sloveniji, poleg malih poslovnih in gospodinjskih uporabnikov torej tudi večjim poslovnim uporabnikom oziroma podjetjem. Trenutno je aktualen razpis Ministrstva za infrastrukturo za poslovne subjekte, ki predvideva povrnitev do 20 odstotkov upravičenih stroškov nakupa in vgradnje sončne elektrarne, vendar ne več kot 200 evrov na en kilovat inštalirane nazivne električne moči. Nepovratna sredstva, ki se dodeljujejo kot državne pomoči, so namenjena nakupu in vgradnji nove sončne elektrarne za proizvodnjo elektrike z izrabo sončne energije, in sicer moči do deset megavatov.

Eko sklad je objavil tudi razpis za ugodno financiranje hranilnikov energije kot samostojne naložbe. Za nakup lahko črpate posojilo z ugodno obrestno mero evribor + 1,3 odstotka za dobo do deset let. Kredit po omenjeni obrestni meri je mogoče dobiti tudi za financiranje nakupa sončne elektrarne.

Katera podjetja so že namestila sončne elektrarne?

Seznam podjetij, ki so namestila sončne elektrarne, je že precej dolg. Največjo (3,04 megavatne ure) je letos postavil HSE na zaprtem delu odlagališča nenevarnih odpadkov Prapretno. Ta elektrarna bo zagotavljala elektriko za približno 800 gospodinjstev, naložba pa je vredna okoli 2,5 milijona evrov. Druga največja elektrarna v državi (s prvotno zmogljivostjo tri megavatne ure) nastaja v Luki Koper. Nameščena bo na streho skladišča 54 na terminalu za generalne tovore na drugem pomolu. Do leta 2025 se bo skupna kapaciteta šestih fotovoltaičnih elektrarn povečala na šest megavatnih ur, do leta 2030 pa na deset megavatnih ur. To bo zadoščalo za pokritje 30 odstotkov porabe električne energije Luke Koper. Elektrarne gradijo tudi ostala podjetja, denimo T2, Triglav in številni drugi.