Trendi /

TCO

Kako izračunamo skupni strošek lastništva (Total Cost of Ownership)?

TCO

Nakupna cena vozila, ugodnosti in bonitete, stroški zavarovanja, vzdrževanja in seveda goriva – to so glavni kriteriji, po katerih si lahko izračunate skupni strošek lastništva vozila. Rezultati govorijo v prid elektriki, saj so denimo že e-vozila, s katerimi prevozite 25 tisoč kilometrov letno, ugodnejša od klasičnih.

NAKUP IN VREDNOST VOZILA

Koliko stane avtomobil, je seveda odvisno od njegove znamke, modela, zmogljivosti in morebitne dodatne opreme, zato pravila, za koliko se v ceni razlikujeta novo električno in klasično vozilo, seveda ni. Drži, da so električni avtomobili danes dražji, a razlike se zmanjšujejo.

Pri izbiri avtomobila vsekakor upoštevajte tudi ugodnosti, ki veljajo za električna vozila. Podjetja so upravičena do odbitka davka na dodano vrednost. Aktualna različica Zakona o davku na dodano vrednost omogoča odbitek vstopnega DDV za vse električne avtomobile, ki so namenjeni opravljanju katere koli dejavnosti davčnega zavezanca in pri katerih cena z vključenim DDV oziroma drugimi dajatvami ne presega 80 tisoč evrov. V članku na strani 46 pa preberite, kakšne so skrite pasti novega zakona in ali se vam odbitek DDV v konkretnem primeru izplača ali ne. Upoštevati je namreč treba, da je konec vsakega leta treba državi vrniti preveč odbiti DDV za kilometre, ki so bili prevoženi v zasebne namene (po formuli število zasebno prevoženih kilometrov x 0,37 evra x 0,22).

Poleg tega lahko podjetja nakup električnega avtomobila izkoristijo še za investicijsko davčno olajšavo: davčno osnovo, od katere plačajo davek na dobiček pravnih oseb, lahko zmanjšajo za 40 odstotkov neto vrednosti kupljenega vozila. Če davčna osnova ni dovolj visoka, je olajšavo mogoče prenesti tudi v naslednja leta. Z letom 2022 Eko sklad v Sloveniji podjetjem sicer ne subvencionira več nakupa električnih avtomobilov, ponuja pa druge spodbude, na primer ugodnejše kreditiranje nakupa pod določenimi pogoji. Posebne ponudbe so na voljo tudi pri finančnih hišah in ponudnikih vozil. V tem koraku je zaradi zakonodaje in ukrepov ali spodbud, ki se pogosto spreminjajo, še posebej pomembno, da je vaš sogovornik pri izbiri družba, ki ima izkušene strokovnjake ter dostop do čim bolj raznolike ponudbe vozil in virov znanja.

Pomembna pa je tudi poprodajna vrednost vozila po koncu uporabe. Tu so se v preteklosti pojavljali dvomi kupcev rabljenih avtomobilov, ki zaradi hitrega razvoja tehnologije niso bili prepričani, koliko vrednosti bodo ohranila rabljena e-vozila. A aktualni podatki kažejo, da tudi rabljeni električni avtomobili vzdržujejo ceno že veliko bolje kot v preteklosti.

PRIHRANEK PRI POGONSKEM ENERGENTU

Ključni prihranek se pokaže pri uporabi električnega vozila. Medtem ko so cene pogonskih goriv, torej bencina ali dizla, višje in nanje nimate nobenega vpliva (izpostavljene pa so tudi globalnim krizam, zmanjšani ponudbi zaradi geopolitičnih dogodkov in podobnih situacij), si lahko stroške pri uporabi električnega vozila močno znižate tudi z elektriko iz lastnih virov, torej če imate lastno sončno elektrarno, tudi v kombinaciji s hranilnikom električne energije.

Ko govorimo o prihrankih, torej to niso obljube za prihodnost, ampak podatki, ki veljajo že danes. Stroškovne prednosti električnih avtomobilov se še posebej izkažejo v obdobjih, ko je gorivo na trgu dražje, največ pa prihranijo tisti, ki lahko vozila polnijo v podjetjih oziroma z lastnimi polnilnicami in viri električne energije.

Kolikšen je lahko prihranek pri pogonskem energentu? To je povsem odvisno od trenutne cene fosilnih goriv in elektrike, števila prevoženih kilometrov in seveda tega, ali elektriko za polnjenje pridobivate tudi iz lastnih virov. Samo za ilustracijo: v interni primerjavi Porsche Slovenija med Volkswagnovima modeloma ID.3 Pro Life in Golf Style 2.0 TDI DSG, narejeni jeseni leta 2021, je pri 2000 prevoženih kilometrih mesečno strošek elektrike znašal le tretjino stroška za gorivo.

UGODNOSTI IN BONITETE

Pomembna ugodnost je boniteta za uporabo službenega vozila. Če oseba službeni avtomobil uporablja tudi v zasebne namene, gre namreč za ugodnost, za katero se plačuje davek. Pri klasičnih vozilih znaša ta mesečna boniteta 1,5 odstotka nakupne vrednosti avtomobila. Z zadnjo novelo Zakona o dohodnini za uporabnika električnega vozila boniteta znaša 0 (nič) evrov, torej se ne plačuje. Prav tako največja vrednost vozila, za katero to velja, ni več omejena na 60 tisoč evrov. Tu nekaj prihrani tudi podjetje, saj mora pri klasičnem vozilu plačati del prispevkov in davka na boniteto, pri električnem avtomobilu pa tega ni.

Pri registraciji, vinjetah in podobnem razlik ni, lahko pa računate na prihranek, saj so električna vozila oproščena cestnih taks.

SERVISIRANJE

Električni avtomobili so drugačni od tistih, ki imajo motor z notranjim zgorevanjem. Električni motor je zasnovan preprosteje in ima veliko manj gibljivih sestavnih delov, kar pomeni, da je posledično tudi manj nevarnosti za njihovo obrabo, okvaro ali potrebo po nujni menjavi. Ni vam treba menjati niti motornega olja, hladilne tekočine, filtrov, zobatih jermenov, ni izpušnega sistema in sklopke … Vse to pomeni, da so redni servisi električnega avtomobila cenejši (nekatere ocene kažejo, da so prihranki od 30- do 40-odstotni, odvisno od posameznega vozila, pri tem pa je treba upoštevati, da je redno vzdrževanje cenejše, dražje pa utegnejo biti pnevmatike), še posebej pa se to pozna pri menjavah obrabljenih delov, pri katerih je strošek e-avtomobila v petih letih uporabe tudi nekajkrat nižji kot pri klasičnem vozilu.

POZITIVNA DISKRIMINACIJA

Ne pozabite pa upoštevati tudi koristi pozitivne diskriminacije, ki električnim vozilom omogoča na primer dostop v mestna središča, kamor klasični avtomobili ne smejo več (za zdaj v tujini, v prihodnosti najverjetneje tudi v Sloveniji), in brezplačno ali ugodnejše parkiranje.

Potrošniki, ki letno prevozijo 25 tisoč kilometrov ali več, tudi uporabniki službenih vozil, z odločitvijo za električni avtomobil prihranijo. Nižji so predvsem stroški uporabe – nakupa goriva ali nakupa oziroma pridobitve električne energije – in stroški vzdrževanja.

Vir: raziskava ZPS, 2021