Stisnjeni zemeljski plin je najčistejše fosilno pogonsko gorivo, ki ga je mogoče pridobivati tudi okoljsko povsem nevtralno in celo sintetično. Kakšne so torej njegove prednosti - in slabosti?
Pri nas je stisnjeni zemeljski plin (angl. compressed natural gas, tuja kratica je CNG) bolj znan pod blagovno znamko Metan, kar je logično, saj vsebuje tudi do 98 odstotkov metana. Zemeljski plin sicer bolj poznamo zaradi uporabe v gospodinjstvu, ker pa je to plin z veliko energijsko gostoto, je primeren tudi kot pogonsko gorivo za stroje z notranjim zgorevanjem.
V primerjavi s fosilno konkurenco je za CNG značilno čisto zgorevanje, saj pri tem nastaja zanemarljivo malo prašnih (sajastih) delcev PM10 in PM2,5. CNG zgoreva tudi z bistveno manjšim deležem dušikovih oksidov (NOx), česar dizelski stroji ne dosegajo brez sistema za vbrizg sintetične sečnine v izpušni sistem, pa tudi z manj ogljikovega monoksida (CO) in ogljikovodikov (CH). Še več, pri zgorevanju nastaja za kakšnih 20 do 25 odstotkov manj ogljikovega dioksida (CO2).
Vse to CNG uvršča med najčistejša goriva, njegova ključna in najmikavnejša prednost pa so nizki stroški. Ima namreč veliko energijsko gostoto (en kilogram CNG vsebuje približno toliko energije kot dva litra utekočinjenega naftnega plina LPG in skoraj 1,6 litra bencina) in nizko ceno, zaradi česar so stroški lahko nižji tudi do 50 odstotkov, sploh v primerjavi z bencinskimi motorji. Za enak znesek je tako na CNG mogoče prevoziti vsaj od 40 do 50 odstotkov večjo razdaljo kot na bencin. Svoje doda še visoko oktansko število, ki omogoča veliko kompresijsko razmerje in posledično učinkovitejše delovanje.
CNG pa ima še eno zelo pozitivno lastnost: kot biogorivo lahko nastaja okoljsko povsem nevtralno, saj na posebnih farmah iz bioloških odpadov (obrezki, listje, odpadna zelenjava in sadje, živalski iztrebki …) pridobivajo metan, ki ga prečiščenega, osušenega in obogatenega lahko pošiljajo v napeljavo kot stisnjeni zemeljski plin ali pa z njim neposredno polnijo rezervoarje avtomobilov na CNG. Če ima CNG primešanega 20 odstotkov biometana, je izpust CO2 že skoraj za 40 odstotkov manjši, pri 97-odstotnem biometanu pa je izpustov CO2 za kar 97 odstotkov manj.
Ne glede na dejstvo, da je cena vozil na CNG res nekoliko višja, pa so prihranki pri njihovi uporabi, sploh pri večjem številu prevoženih kilometrov, hitro večji od razlike v ceni, kar je lahko idealna rešitev za flote vozil. Kilogram CNG pri nas stane med 0,9 in 1,1 evra.
Za marsikoga je večja težava slabo razvita mreža polnilnic. Medtem ko so v Avstriji (150), Nemčiji (835) in Italiji (1383) CNG-polnilnice precej pogoste, jih imamo v Sloveniji trenutno le pet (dve v Ljubljani, po eno v Mariboru in Celju ter na Jesenicah), še nekaj pa jih je v načrtu. Slišati je malo, a zagotovo jih je dovolj, da se vsaka črpalka lahko doseže brez težav, daljše poti pa je vendarle smiselno nekoliko bolj načrtovati. Ob tem je polnjenje enostavno in kratkotrajno, precej podobno kot pri bencinskem ali dizelskem rezervoarju.
CNG kot alternativno gorivo je svoje mesto dobil tudi v koncernu Volkswagen. Obstoječi motorji z notranjim zgorevanjem zahtevajo le nekaj sprememb v motorni mehaniki (ojačani bati, obročki, sedeži ventilov, odmične gredi …), potrebna pa je še vgradnja posebnih rezervoarjev za plin (in seveda napeljave), ki so običajno nameščeni pod dno vozila. Tovrstni avtomobili lahko delujejo na bencin in plin, vsak model pa ima poleg rezervoarjev za plin (le-ti so vedno pod pritiskom okoli 200 barov, ki ga redukcijski ventil pri vbrizgu zmanjša na 5 do 9 barov) še večji ali manjši rezervoar za bencin, ki pomaga tudi pri hladnem zagonu. Kjer gre za manjši rezervoar, je ta mišljen kot rezerva (tako imenovani monovalentni modeli), kjer pa je večji, je mogoče zares izbirati način pogona (bivalentni modeli). Seveda sta mogoči tudi naknadna predelava in vgradnja, toda na najboljše rezultate in vzdržljivost se lahko računa le pri tovarniško predelanih modelih.
In ponudba je precej pestra. Pri Audiju so se odločili za oznako g-tron, v njihovi ponudbi pa so modeli A3, A4 in celo A5. Pri Volkswagnu pogon na zemeljski plin predstavlja kratica TGI, aktualna modela, ki ju poganja CNG, pa sta Golf in Polo. SEAT, ki je v koncernu kompetenčni center za razvoj tovrstnih avtomobilov, za svoje CNG-modele ravno tako uporablja oznako TGI, v njegovi paleti pa so Ibiza, Arona in Leon. Pri Volkswagen Gospodarskih vozilih bo oznako TGI dobil novi Caddy. ŠKODA je pred kratkim predstavila povsem nov model OCTAVIA z oznako G-TEC, KAMIQ in SCALA s CNG-pogonom pa sta v ponudbi že nekaj časa.
V koncernu so za uporabo v svojih modelih za pogon na stisnjeni zemeljski plin prilagodili dva motorja - 1.0 TSI in 1.5 TSI EVO. Trivaljnik s po tremi ventili na valj in prisilnim polnjenjem ter s slabim litrom prostornine razvije 66 kilovatov (90 konjskih moči) in 160 njutonmetrov navora, v uporabi pa je v manjših modelih, zasnovanih na platformi MQB. Štirivaljnik s prisilnim polnjenjem je še sodobnejši ter zmore 96 kilovatov (131 konjskih moči) in 200 njutonmetrov navora (med 1400 in 4000 vrtljaji), deluje pa z Millerjevim ciklom skrajšanega sesalnega in podaljšanega zgorevalnega takta, kar zmanjša izgube in poveča učinkovitost delovanja motorja.
V skladu s sprejeto Strategijo na področju alternativnih goriv v prometu bodo vzpostavljene javne dostopne polnilnice za CNG v naslednjih (mestnih) občinah: Ljubljana, Maribor, Ptuj, Celje, Kranj, Novo mesto, Nova Gorica, Koper, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Velenje, Hrastnik, Zagorje in Trbovlje. Poleg tega se načrtujeta dve dodatni polnilni mesti v Ljubljani, in sicer na parkirišču P+R Stanežiče in na Letališki cesti.
Vezane vsebine
Vse novice
