Pri subvencijah je pomembna predvidljivost

Električni avtomobili so se na začetku letošnjega leta pri nas in v Evropi prodajali dobro, še nikoli do zdaj tako. So še daleč od večinskega deleža v prodaji, a vseeno. V Nemčiji so dosegli 25 odstotkov trga novih, pri nas 14 odstotkov, marca celo kak odstotek več. Ob večji ponudbi in dostopnejših cenah so seveda povsod po Evropi za njihovo prodajo pomembne subvencije. Tudi v Sloveniji.

Država te nakupe podpira tako za pravne kot za fizične osebe. Pred kratkim je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo zaradi dodatnega povečanja zanimanja za podpore pri nakupu električnih vozil razpoložljiva subvencijska sredstva za fizične osebe na razpisu povečalo za še 3,2 milijona na nekoliko več kot 19 milijonov evrov. Pri tem so v sporočilu zapisali, da so sredstva na voljo najdlje do 30. maja oziroma do porabe sredstev.

V pripravi zvišanje sredstev

Kaj pa, ko bodo ta sredstva porabljena? Kot so nam odgovorili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, že pripravljajo povečanje sredstev, najprej na pozivu za fizične osebe, potem pa na pozivu za pravne osebe oziroma osebe, ki izvajajo gospodarsko dejavnost.

Namen je najprej porabiti vsa razpoložljiva evropska sredstva (vključno z ostanki pri drugih ukrepih) iz programa načrta za okrevanje in odpornost. Ko bodo sredstva EU porabljena, se bodo pozivi nadaljevali iz sredstev podnebnega sklada. Dodatna sredstva, ki bodo zagotovljena iz podnebnega sklada, bi morala zadostovati do začetka jeseni.

Pomembno je, da se takšen poziv, če se bo zgodil, pravočasno pripravi in o tem javnost tudi obvesti, poudarja dr. Slavko Ažman, vodja poslovnega upravljanja v podjetju Porsche Slovenija, ki so tudi člani sekcije za osebna motorna vozila pri TZS. Prepričan je, da se tudi na ministrstvu dobro zavedajo, da morajo biti spodbude za električno mobilnost dolgoročne in predvidljive, če želimo, da bodo tudi učinkovite.

Razume, da marsikdaj ne gre drugače, kot da se podrobnosti novih razpisov določijo v zadnjem trenutku, a si vseeno želi, da bi ministrstvo ob približevanju zaključka posameznih razpisov podalo vsaj splošno informacijo o tem, da se novi razpisi pripravljajo.

V proučevanju morebitne spremembe pogojev

Ministrstvo smo tudi vprašali, ali bodo v prihodnje glede višine spodbud in pogojev pri subvencioniranju električnih avtomobilov kakšne spremembe, a so nam odgovorili, da morebitne prilagoditve pogojev sofinanciranja še proučujejo, zato še ne morejo sporočiti konkretnih podatkov o morebitnih spremembah pogojev za dodeljevanje subvencij.

Slavko Ažman sicer ocenjuje, da so bile subvencije, tako glede pogojev dodelitve kot glede višine sredstev do zdaj ustrezne, kar ne nazadnje kaže povečano zanimanje za električna vozila. A opozarja, da je zadeva vseeno krhka: ko je Nemčija pred koncem leta 2024 nenadoma ukinila subvencije, se je kljub tamkajšnji kupni moči trg sesul, padel pa je tudi v Sloveniji, čeprav so pri nas subvencije ostale nespremenjene. Psihološki učinek negativnih medijskih poročanj o dogajanju v Nemčiji je bil enostavno premočan, je še dodal sogovornik.

Smiselnost subvencij tudi za priključne hibride

V sekciji za osebna motorna vozila na TZS, ki je panožno združenje avtomobilskih trgovcev, še vedno menijo, da bi bile poleg povsem električnih avtomobilov subvencije smiselne tudi za priključne hibride, ki so drugače kot prej na voljo z manjšimi pogonskimi sklopi.

To je namreč pomembna prehodna tehnologija, ki omogoča voznikom, ki so še zadržani do popolnoma električnih vozil, da se postopno seznanijo s polnjenjem, tehniko vožnje ter spoznajo vse prednosti električne vožnje. Seveda bi bil v tem primeru dovolj nižji znesek subvencije. Za zdaj jim s tem predlogom še ni uspelo prepričati odločevalcev.

Na vprašanje, kaj meni o tako imenovanem socialnem lizingu, da bi socialno šibkejši električne avtomobile lahko najemali, kar po dveh že izvedenih programih za letošnji junij znova napoveduje Francija, je Slavko Ažman dejal, da bi bilo o tem vsekakor smiselno razmisliti. Na ravni EU se namreč zbirajo namenska sredstva za boj proti mobilnostni revščini v tako imenovanem socialnem skladu za podnebje. To bi bil idealen vir za financiranje tovrstnih ukrepov.

Dejstvo je, da si marsikdo, ki bi imel največ koristi od vožnje električnega vozila, njegovega nakupa ne more privoščiti oziroma nima ustrezne bonitete za najem kredita. V primeru subvencioniranega lizinga bi bilo z zneskom, ki ga posameznik zdaj porabi za gorivo, mogoče pokriti celoten mesečni najem in verjetno še del stroškov polnjenja.

Od tega bi imeli korist vsi, saj bi bilo na cesti več novejših, varnejših in čistejših avtomobilov, najranljivejšim članom družbe pa bi omogočili dostojno mobilnost. Seveda pa je v primeru takšnih projektov pomembno tudi, da so vse podrobnosti dobro premišljene in da se prepreči morebitne zlorabe.