Kako varna pa je vaša služba?

UI danes s hitrostjo, natančnostjo in prilagodljivostjo pri mnogih procesih že močno presega človeka, kar napredna podjetja s pridom izkoriščajo za ustvarjanje konkurenčne prednosti. Vse bolj pa UI prevzema tudi naloge, ki so bile še do nedavnega rezervirane za ljudi na vodilnih položajih. Zato vprašanje, ali UI pomeni grožnjo menedžerskim pozicijam, ni več brezpredmetno. A prav način, kako podjetja UI vključujejo v odločanje, pokaže, kje so njene meje – in kako hitro lahko z njeno uporabo tudi zgrešijo.

Ravno tu postane jasno, zakaj vodje UI vidijo hkrati kot priložnost in kot tveganje. Raziskava edX je pokazala, da 49 odstotkov izvršnih direktorjev (CEO) meni, da bi se z UI lahko avtomatizirala večina njihovega dela. Vodilni se torej zavedajo, koliko njihovega dela je analitičnega in rutinskega – takšnega, ki ga UI lahko opravi bolje od njih samih. A ključno vprašanje ni, ali UI zmore več, temveč koliko odločitev ji lahko prepustijo. Človeške plati vodenja, kot so na primer postavljanje strateških vizij, čustvena inteligenca pri vodenju ljudi, kritično presojanje podatkov, odločanje v negotovosti ter razumevanje in upoštevanje etičnih dilem, UI vsaj še nekaj časa ne bo mogla nadomestiti (če jo sploh kdaj bo). Prav to nihanje med priložnostjo in tveganjem najbolje pokažejo konkretni primeri iz prakse.

Lekcija, vredna 400 milijonov izgube

Da je slepo zanašanje na UI pri strateških odločitvah izjemno nevarno, slikovito dokazuje nepremičninski velikan Zillow. Leta 2018 so v tem podjetju ambiciozno zagnali program Zillow Offers, pri katerem je UI namesto investicijskih menedžerjev neposredno prevzela vlogo nakupnega menedžerja. Algoritem je sam določal, katere hiše in za kakšno ceno bo podjetje kupilo, da bi jih z dobičkom prodalo naprej. Leta 2021, ko je trg zaradi pandemije postal zelo volatilen in nepredvidljiv, UI ni znala pravilno predvideti hitre ohladitve in lokalnih posebnosti. Podjetje je na slepo kupilo na tisoče hiš po bistveno višjih cenah, kot so bile dejanske vrednosti teh nepremičnin. Ko jih je poskušalo prodati, ni iztržilo niti toliko, kot je UI plačala zanje. Posledice so bile katastrofalne. V enem samem četrtletju je podjetje pridelalo skoraj 400 milijonov dolarjev izgube, odpustilo je dva tisoč ljudi, njegova delnica pa je čez noč strmoglavila. Problem seveda ni bil v algoritmu, ampak v tem, da so mu zaupali brez kritične presoje.

Einstein kot član uprave

A slabi primeri niso posledica same tehnologije, temveč načina, kako jo uporabljamo. To potrjuje tudi povsem drugačen pristop tehnološke korporacije Salesforce. Njen izvršni direktor in ustanovitelj Marc Benioff je kot pomočnika uprave začel uporabljati interni sistem UI, imenovan Einstein. Ta navidezno sedi na rednih sestankih ožjega vodstva, na katerih najvišji menedžerji predstavijo svoje četrtletne prodajne napovedi, poročajo o stanju na različnih trgih in predlagajo strategije. Ko vsi podajo svoja poročila, se Benioff obrne na prazni stol in za mnenje vpraša še Einsteina. Algoritem v realnem času analizira ogromne količine surovih podatkov podjetja in da nepristransko matematično oceno. Einstein ne odloča, ne odpušča ljudi, deluje pa kot »hudičev odvetnik«. Upravi pomaga odkrivati slepe pege, iz odločanja odpravlja čustva in opozarja na tveganja, ki bi jih ljudje morda lahko spregledali.

Ključ je v sodelovanju

UI je na poslovni parket prinesla izjemne priložnosti, a ima – prav tako kot človek – svoje prednosti in slabosti. Zato pravo vprašanje ni več, kdo bo zamenjal koga, temveč kdo bo znal prevzeti odgovornost za odločitve, ki jih soustvarja z UI. Najuspešnejše organizacije prihodnosti bodo tiste, ki bodo znale združiti moč podatkov z odgovorno človeško presojo. Vodje morajo zato ostati tudi mentalno mobilni: sposobni ves čas prilagajati način razmišljanja napredku tehnologije, znati postavljati prava vprašanja in kritično pretehtati e-analize UI. Ta lahko svetuje, razumevanje in prevzemanje posledic odločitev pa ostajata človeška odgovornost.

Katero delo lahko prevzame UI in katero ne?

Pogovor z mag. Katjo Kraškovic, predsednico uprave GEA Collegea.

Ali UI predstavlja grožnjo za direktorske položaje?

UI vidim predvsem kot priložnost. Vodjem omogoča hitrejši dostop do informacij in bolj premišljene odločitve. Razbremeni nas rutinskih nalog, zato imamo več časa za tisto, kar je pri vodenju res pomembno – delo z ljudmi. Tisti, ki bodo UI znali vključiti v svoje delo, bodo bistveno bolj učinkoviti.

Katere naloge direktorjev lahko že danes učinkovito prevzame UI?

Vse, kar je ponovljivo, analitično in podatkovno intenzivno. Če danes kot direktor še vedno ročno pripravljaš poročila ali analize, te je UI že prehitela.

Kateri del vodenja pa ostaja izrazito človeški?

Odločitev. Ne podatki, ne analiza – odločitev. In pogum, da se stoji za to odločitvijo. Pa tudi razumevanje ljudi. Empatija, intuicija, presoja v kompleksnih situacijah in sposobnost povezovanja ekipe. To tehnologija težko nadomesti.

Pa bi UI v prihodnosti lahko popolnoma prevzela tudi najvišje vodstvene funkcije?

UI lahko optimizira delovanje podjetja in močno podpira vodstvo. Ne zna pa podjetja voditi v pravem pomenu besede. Podjetja niso algoritmi, ampak so ljudje, odnosi, razumevanje širšega konteksta in nepredvidljive situacije. UI je orodje in ga lahko uporabljamo kot svetovalca, CEO pa mora ostati človek – nekdo, ki razume posledice odločitev ne samo v številkah, ampak tudi v ljudeh in občutkih.

Kaj je največje tveganje današnjih vodij?

Pasivnost. Podjetja danes ne propadajo, ker bi preveč uporabljala UI, ampak ker jo konkurenca uporablja bolje.

Katere so ključne nove kompetence vodij v dobi UI?

Sposobnost sodelovanja z inteligentnimi sistemi. Ne gre več za to, da imaš vse odgovore, ampak da znaš postaviti prava vprašanja in presoditi, kateri odgovori imajo smisel. Gre torej za odprtost za učenje, razumevanje osnov delovanja tehnologije in sposobnost kritične presoje.

Česa pa se vodje lahko bojijo?

Da bodo postali irelevantni. Ne zaradi UI, ampak zato, ker se spremembam ne bodo prilagodili dovolj hitro.