Na tem področju je v avtomobilski industriji seveda najsplošneje prepoznavno povezovanje z robotskimi ali avtonomnimi avtomobili, ki bodo nekoč zmogli voziti sami. To bo vrh razvoja te industrijske panoge, ki pa ga gotovo ne bo mogoče doseči brez intenzivnega vključevanja umetne inteligence. Do takrat bo seveda preteklo še precej vode, toda že dvig avtomatizacije vožnje z druge (ali morda poltretje) stopnje, na kateri so avtomobili danes, na tretjo stopnjo je resen zalogaj. Sodobna tehnologija, ki jo premorejo najboljši, pa vendarle že omogoča tretjo stopnjo (od šestih) avtomatizacije. Ključna ovira v tem trenutku je zakonodaja, ki v glavnem še ne sledi tehnološkim trendom.
Seveda je glavna naloga in hkrati težava elektronskih možganov takega modernega vozila prav sposobnost izredno hitrega predelovanja ogromne količine podatkov in sprotnega (strojnega) učenja vzorcev, s čimer se posnema človeško odzivanje. Deloittova raziskava je ugotovila, da mora računalnik sodobnega avtomobila že zdaj predelati približno en terabajt informacij na sekundo! In drugače povedano: če je imel Space Shuttle 0,4 milijona vrstic kode in jih ima Boeing 787 približno 14 milijonov, jih bo moralo imeti povsem robotsko vozilo več kot 500 milijonov. To pa je že tolikšna količina, da je seveda nujna tudi povezljivost
vseh sistemov s spletom (IoT), saj mora avtomobil zanesljivo in hitro dobivati podatke iz oblaka, jih obdelovati ter se pravilno odzvati na podlagi vnesenih algoritmov, hkrati pa se učiti iz neskončne množice informacij, ki so no voljo (t. i. globoko učenje). Poleg čisto praktičnega, torej tehnično-prometnega vidika vožnje pa je treba upoštevati še pravni in moralni oziroma etični aspekt vedenja v prometu.
Zaradi vsega tega še ni mogoče prav hitro pričakovati robotskih ali samovozečih vozil četrte in pete stopnje, kajti scenarij, po katerem naj bi se v istem okolju mešali človeški in robotski vozniki, je zelo tvegan, predvsem pa nepredvidljiv. Kljub temu pa agencija FutureBridge ocenjuje, da bi bil lahko delež vozil na tretji, četrti in peti stopnji avtomatizacije na cestah do leta 2030 že okoli 60 odstotkov.
Je pa umetna inteligenca že zdaj vse intenzivneje prisotna v avtomobilu, in sicer pri pomoči vozniku in nadzoru ter pri številnih varnostnih sistemih. Predvsem najnaprednejši varnostni asistenčni sistemi, ki inteligentno povezujejo več podsistemov (na primer Travel Assist pri Volkswagnu ali paket asistenc Tour pri Audiju), lahko pomagajo vzdrževati izbrano hitrost, pri čemer sledijo spredaj vozečemu vozilu, zavirajo in pospešujejo, speljujejo ter prav tako upoštevajo prometne znake in opozorila, ki jih dobivajo od drugih avtomobilov iz oblaka (in jih tja tudi sporočajo). Glede na topografijo in podatke iz navigacijskega sistema tudi ustrezno zmanjšajo hitrost ali pospešijo in celo prehitijo spredaj vozeči avtomobil, prilagajajo pa tudi delovanje motorja in menjalnika. Vse bližje je še branje podatkov cestnoprometne infrastrukture (na primer predvidevanje delovanja semaforjev in prilagajanje hitrosti).
Vse to vozilu omogoča neskončno veliko podatkov iz številnih tipal, ki nadzirajo njegovo okolico, prihajajo pa iz računalniških kamer, radarja oziroma radarjev ter ultrazvočnih in radarskih senzorjev (za boljšo globinsko predstavo pa bo v pomoč še lidar). Za zdaj in po zakonu je torej voznik še dolžan voziti sam, umetna inteligenca pa mu lahko le (intenzivno) pomaga. Toda že leta 2030 bo po oceni agencije FutureBridge na tak ali drugačen način vključena v 95 do 98 odstotkov novih avtomobilov.
Pomoč vozniku in nadzor
Na tem področju je potrebnega precej več globokega strojnega učenja, saj gre tudi za pomoč vozniku pri nadzoru avtomobila s strojno prepoznavo naravnega govorjenja (kot je na primer Škodina pomočnica Laura, Volkswagnov asistent Hey Volkswagen in Audijev Hey Audi). Sistem je vedno bolj sposoben prepoznati govorjeni jezik, ne le naučene ukaze, tako da lahko voznik zbudi govornega pomočnika in mu ukaže, naj najde najboljšo italijansko restavracijo na poti ali pa dvigne temperaturo v območju nog, se celo poveže s pametnim domom, napiše SMS …
Novi sistemi bodo z notranjo kamero in umetno inteligenco sposobni prepoznavati voznikovo obrazno mimiko ter na podlagi še nekaterih drugih podatkov in algoritmov oceniti stanje voznika oziroma njegovo utrujenost, pa tudi razpoloženje (in po potrebi ukrepati). Temu bodo potem prilagodili izbor glasbe, temperature, pri bolje opremljenih modelih tudi masaže, ambientalne osvetlitve in vonjav.
Umetna inteligenca bo v prihodnje lahko nadzirala voznika, se učila njegovih vedenjskih in voznih vzorcev, tako glede na številne druge podatke iz okolice in oblaka predvidevala možnost nevarnih situacij ali celo nesreč ter uporabnika avtomobila opozarjala nanjo. Podobno bo vključena tudi v nekatere druge asistenčne in varnostne sisteme, ki že delujejo, da bo še olajšala delo vozniku in ga opominjala na potencialne nevarnosti, na primer pri avtomatiziranih parkirnih manevrih.
Poprodajne in servisne storitve
Umetna inteligenca prinaša vse večje koristi tudi v proizvodnjo, saj na številne načine pomaga hitreje in učinkoviteje prepoznavati slabosti v procesu izdelave ter napake na izdelanih vozilih (s pomočjo natančnega robotskega vida), predvsem pa pospeši uvedbo avtomatizacije. In če so na primer roboti že stalnica avtomobilske industrije, pa umetna inteligenca vpeljuje inteligentne robote, ki so sposobni delovati na liniji z ljudmi. Obratno pa omogoča tudi uvajanje tako imenovanih robotskih oblačil, robotskih transportnih linij ipd.
S pomočjo številnih informacij in podatkov iz tipal ter seveda algoritmov in predelanih vzorcev lahko vozilo tudi samo predvidi hitrejšo obrabo posameznih delov in sklopov ter na to opozori lastnika in se celo poveže s servisno delavnico. Avtomobil bo torej lahko na podlagi globokega učenja celo napovedal okvaro, zlom ali odpoved nekega dela pri zaznanem, na primer preagresivnem načinu vožnje in na to opomnil voznika.
Seveda pa bo umetna inteligenca posegla tudi na področje zavarovalništva, saj bo zavarovalnica glede na vedenjske vzorce in način vožnje lažje določila stopnjo tveganja za poškodbo ali nesrečo ter tako določila zavarovalno premijo.
