Priključni hibridi lahko močno zmanjšajo izpuste toplogrednih plinov iz cestnega prometa in večini prebivalstva pomagajo precej znižati stroške vsakdanje mobilnosti. Kako in zakaj?
V Sloveniji se skoraj šeststo tisoč avtomobilskih voženj na dan opravi na razdaljah, manjših od poltretjega kilometra. Na takih relacijah je avtomobil izjemno preprosto in smotrno zamenjati s pešačenjem in kolesarjenjem. Že zdaj več kot polovica ljudi na teh razdaljah hodi peš in se vozi s kolesom. A četudi je voženj z avtomobilom, dolgih do dva kilometra in pol, 18,7 odstotka vseh, se z njimi v ozračje izpusti samo 1,4 odstotka emisij iz avtomobilskega prometa. Tolikšen je pač potencial zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov s kolesarjenjem in pešačenjem v Sloveniji.
Na drugi strani je voženj na razdaljah, daljših od petdeset kilometrov, le za sedem odstotkov, pa te kljub temu prispevajo celo 38 odstotkov vseh avtomobilskih izpustov toplogrednih plinov. Prav zaradi tega je potencial zmanjšanja emisij s sodobnimi električnimi avtomobili, ki imajo doseg nad tristo kilometrov, v Sloveniji tako velik. Za zmanjšanje preostalega dela izpustov (62 odstotkov) pa so priključni hibridi enako učinkoviti kot električni avtomobili, saj njihove baterije omogočajo popolnoma električno vožnjo na krajših razdaljah.
O tem jasno priča primer povratne vožnje v službo iz Kamnika v Ljubljano in nazaj. To je razdalja, primerljiva s tisto med Piranom in Koprom ter Mariborom, Novo Gorico, Novim mestom oziroma drugimi mestnimi občinami v Sloveniji in njihovim zaledjem.
Povratno pot, dolgo 41 kilometrov, je ob povprečni hitrosti 51 kilometrov na uro z modelom ŠKODA SUPERB 1.4 TSI PHEV DSG Style mogoče opraviti v petdesetih minutah. V prometnih konicah je potovalni čas zaradi manjše povprečne hitrosti daljši, a je zato poraba električne energije manjša, torej je tedaj vožnja energetsko učinkovitejša.
Ko se vrne domov, lahko uporabnik baterijo avtomobila tudi ob zmanjšani polnilni moči (manj kot dva kilovata) do stoodstotne polnosti napolni po nižji cenovni tarifi čez noč, to je v sedmih urah in petnajstih minutah. Tako dejansko ne potrebuje močnejšega električnega priključka, obenem pa lahko povsem izkoristi osemurno obdobje poceni električnega toka in omrežnine v času, ko gospodinjstvo porabi najmanj električne energije.
Ker je za povsem polno baterijo potrebne 8,8 kilovatne ure elektrike, se takemu dnevnemu migrantu ob povprečno dvajsetih delovnih dneh na mesec mesečni račun za električno energijo poveča za približno deset do petnajst evrov, odvisno od tega, katerega dobavitelja ima in kakšne so njegove cene. Tako lahko strošek elektrike za vsakdanjo vožnjo s skorajda pet metrov dolgim karavanom znaša manj kot dva evra na sto kilometrov, z njim pa se njegov lastnik vedno lahko odpravi tudi na daljšo pot, ne da bi ga skrbelo, kje in kako ga bo polnil z električno energijo.
Če predvidimo, da bi ob enakem voznem slogu dizelska različica avtomobila ŠKODA SUPERB 2.0 TDI DSG Style za vsakdanjo vožnjo na delo v povprečju porabila le pet litrov goriva na sto kilometrov, bi bil strošek, upoštevaje zamrznitev cen naftnih derivatov v Sloveniji spomladi 2022, 7,7 evra na sto kilometrov. Prihranek za vsakih sto kilometrov vožnje bi torej znašal okoli 6,5 evra, na letni ravni pa približno 650 evrov.
Primerjava modelov ŠKODA SUPERB 1.4 TSI PHEV DSG Style (maloprodajna cena 43.775 evrov) in ŠKODA SUPERB 2.0 TDI DSG Style (maloprodajna cena 41.919 evrov) kaže, da se razlika v ceni izniči prej kot v treh letih. Glede na to, da se po izhodiščnem scenariju avtomobil izven delovnih dni na letni ravni uporablja v približno tretjinskem ali celo manjšem obsegu, tako obstaja potencial, da se ob vsakdanji povratni vožnji s priključnim hibridom med Kamnikom in Ljubljano izpusti toplogrednih plinov zmanjšajo vsaj za dve tretjini.
Če bi voznik svoj priključni hibrid polnil tudi v službi, ko vozilo osem ur miruje, oziroma na organiziranem javnem parkirišču, namenjenem dolgotrajnemu polnjenju z majhnimi močmi, bi se njegova dnevna avtonomija vožnje brez izpustov toplogrednih plinov v cestnem prometu povečala na tja do osemdeset kilometrov. V to območje pa je v Sloveniji zajetih več kot 96 odstotkov vseh dnevnih poti z avtomobilom.
Povedano drugače, v tem območju uporabe vozil se v ozračje izpusti 73 odstotkov vseh toplogrednih plinov, ki jih v Sloveniji povzročijo osebni avtomobili. To pa je izjemno pomembno ob napovedi, da bo cestni promet vključen v sistem trgovanja z emisijskimi kuponi, in ob obveznosti, da se izpusti toplogrednih plinov iz cestnega prometa do leta 2030 v primerjavi z letom 2005 zmanjšajo za 43 odstotkov.
In kako najbolje izkoristiti prednosti priključnega hibrida? Poglejmo primer vožnje s priključnohibridnim modelom ŠKODA SUPERB 1.4 TSI PHEV DSG Style na avtocesti med Ljubljano in Celjem. Že pred začetkom poti se je treba odločiti, da boste izključno na električno energijo vozili le v mestu oziroma zunaj avtocestnega omrežja, na avtocesti pa do dosežene največje hitrosti 130 kilometrov na uro in med vzponom po trojanskem klancu. Tako brez izpušnih plinov vozite v urbanih okoljih, na avtocesti pa tam, kjer je poraba energije za vožnjo največja.
Po takšnem voznem scenariju je poraba bencina na tej 75 kilometrov dolgi poti 2,7 litra na sto kilometrov. Na povratni vožnji med Celjem in Ljubljano s prazno baterijo, torej brez pomoči električnega pogona, pa je poraba bencina 5,6 litra na sto kilometrov. To je za skoraj pet metrov dolg karavan zagotovo ugodno, a še vedno enkrat več kot na električni pogon. Če se dobro izkoristi vse, kar ponuja priključni hibrid, je torej lahko poraba bencina za več kot 52 odstotkov manjša, prihranek na letni ravni pa samo pri povratni vožnji na delo in nazaj domov znaša približno 790 evrov.
V treh letih je to skoraj 2400 evrov, kar je več, kot je razlika v ceni priključnega hibrida in dizelske različice modela SUPERB, pri čemer se priključnohibridna izvedba postavlja tudi z večjo sistemsko močjo in zato tudi z boljšimi celostnimi zmogljivostmi. Če bi dnevnemu migrantu iz našega primera delodajalec omogočil še polnjenje v službi (po podobni ceni, kot jo uporabnik za električno energijo plačuje doma), bi bil ta prihranek praktično dvakrat večji, razlika v ceni pa bi se poplačala že v manj kot dveh letih.
Vezane vsebine
Vse novice
